6. junij bo za Slovenijo, predvsem pa za slovensko diplomacijo, eden od najpomembnejših dni letos. Takrat bo Generalna skupščina Združenih narodov v New Yorku glasovala, katerih pet držav naj v letih 2024 in 2025 zasede mesto nestalne članice Varnostnega sveta Združenih narodov. Za to prestižno mesto na mednarodnem diplomatskem parketu se iz vzhodnoevropske skupine potegujeta Slovenija in Belorusija. Slovenija je enkrat že zasedala mesto nestalne članice, in sicer v letih 1998 in 1999 v času vlade Janeza Drnovška; leta 2011 pa je bila pri svoji kandidaturi neuspešna, mesto nestalne članice VS ZN je namreč zasedel Azerbajdžan.
Projekt kandidature Slovenije za nestalno članico Varnostnega sveta Združenih narodov (VS ZN) je decembra 2021 oziroma dobra dva meseca pred začetkom ruske invazije na Ukrajino začela vlada Janeza Janše, s kandidaturo pa se je po prevzemu oblasti pospešeno začela ukvarjati vlada Roberta Goloba oziroma zunanje ministrstvo, ki ga vodi Tanja Fajon. Slovenska kandidatura za nestalno članico VS ZN je tako pomembno zaznamovala prvo leto dela ekipe ministrice Fajon – glasovanje v Generalni skupščini ZN bo namreč potekalo dobro leto dni po uradnem nastopu Golobove vlade.
Na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve izpostavljajo, da želi Slovenija s članstvom v VS ZN “prispevati k ohranjanju mednarodnega miru in varnosti, poglabljati dialog z drugimi članicami ZN in krepiti zaupanje v multilateralizem”. Učinkovito delovanje multilateralnega sistema je namreč po njihovi oceni za Slovenijo in pa tudi za mnoge druge male ali srednje velike države “vitalnega pomena”. Če bo Slovenija izvoljena za nestalno članico VS ZN, si bo, tako ministrica Fajon, prizadevala za krepitev zaupanja in medsebojnega spoštovanja ob doslednem upoštevanju mednarodnega prava in Ustanovne listine ZN.
V nedavnem pogovoru za N1 je profesorica s katedre za mednarodne odnose na ljubljanski Fakulteti za družbene vede dr. Ana Bojinović Fenko izpostavila dve področji, kjer bi Slovenija kot nestalna članica VS ZN največ pridobila. Po njenih besedah bi uspešna kandidatura okrepila slovenski diplomatski aparat, ob tem pa bi se krepil še ugled pri specifičnih tujih javnostih, predvsem pri poslovni javnosti in visoki diplomaciji.
Politični prestiž ali priložnost za slovensko diplomacijo?
Dr. Marko Lovec, izredni profesor na ljubljanski fakulteti za družbene vede iz katedre za mednarodne odnose, je mnenja, da vlada Janeza Janše ni natančno opredelila smernic, zakaj se je pravzaprav odločila za kandidaturo. Po njegovi oceni je bila v ozadju želja po zunanji potrditvi, političnem prestižu, pa tudi kontekst preusmerjanja slovenske zunanje politike stran od vzhoda proti zahodu in Združenim državam Amerike.
Medtem ko slovenska diplomacija v zadnjih mesecih pri državah članicah ZN pospešeno zbira podporo za kandidaturo, je, tako dr. Lovec za N1, izbruh vojne v Ukrajini okrepil politizacijo slovenske kandidature, saj ji nasproti stoji Belorusija, ki v vojni odločno podpira Rusijo. “Vse je padlo v kontekst vojne v Ukrajini, kjer je Belorusija odigrala vlogo neke vrste satelita Rusije. Sicer ne neposredno na bojišču, ampak je Rusiji omogočila uporabo svojega ozemlja za napade. To je seveda Belorusijo v luči zahodnega sveta označilo za sokrivo v vojni in kot neprimerno kandidatko za to mesto,” je dejal sogovornik.
PROFIMEDIA
Ob tem je tudi opozoril, da slovenska kandidatura ni bila prva zunanjepolitična prioriteta vlade Roberta Goloba, a da je slovenska diplomacija vendarle morala zagristi v to jabolko; od kandidature namreč Slovenija ne more odstopiti, saj bi s tem v svet poslala sporočilo, da mesto prepušča Belorusiji.
“Če na zadevo pogledamo z distance, bi lahko rekli, da je vprašljivo, kakšna je dejansko teža kandidature onkraj nekega prestiža. Vprašati bi se morali, kaj konkretno bodo slovenski državljani imeli od tega. Vemo namreč, da je VS ZN pri bistvenih vprašanjih blokiran, saj je odvisen od stalnih članic, ki imajo možnost veta,” je v pogovoru med drugim izpostavil dr. Lovec.
Področja in naloge VS ZN
VS ZN je eden od šestih glavnih organov Organizacije združenih narodov, njegova glavna naloga pa je zagotavljanje mednarodnega miru in varnosti. Pooblastila VS ZN vključujejo tudi vzpostavitev mirovnih operacij, uvedbo mednarodnih sankcij in odobritev drugih ukrepov. VS ZN sestavlja 15 članic, od katerih je pet stalnih. Te lahko vložijo veto in tako blokirajo katerokoli vsebinsko resolucijo. To so: Francija, Rusija, Združeno kraljestvo, Kitajska in Združene države Amerike.
PROFIMEDIA
Poleg petih stalnih članic je v VS ZN tudi deset nestalnih članic, ki jih za dvoletni mandat izvoli Generalna skupščina ZN. Mandat začnejo 1. januarja, za izvolitev pa država kandidatka potrebuje vsaj dve tretjini glasov v Generalni skupščini ZN.
Slovensko lobiranje za afriške glasove
Slovenska diplomacija se, kot že rečeno, v zadnjem času veliko ukvarja s kandidaturo za nestalno članstvo VS ZN, slovenski politiki in uradniki pa v različnih državah po svetu zbirajo podporo, da bi zagotovili uspeh Slovenije. Pri tem so v zadnjih tednih še posebej osredotočeni na Afriko, kjer je več kot 50 držav, zunanje ministrstvo pa še posebej skrbi, kako bodo glasovale – velja namreč, da se nekatere afriške države v določenih primerih za to, koga bodo podprle, odločijo tik pred glasovanjem. Slovenija je bila namreč doslej na tej celini slabše prisotna in posledično tudi precej neznana.
Predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič je tako morebitne glasove podpore slovenski kandidaturi nedavno iskala v Ruandi in Ugandi. Državni sekretar na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve Samuel Žbogar je v začetku aprila obiskal Namibijo in Bocvano, ministrica za zunanje zadeve Tanja Fajon pa Etiopijo in Tanzanijo. V etiopskem glavnem mestu Adis Abeba, kjer ima sedež tudi Afriška unija, se je prav tako srečala s predsednikom Komisije Afriške unije Mousso Fakijem (Komisija Afriške unije je, podobno kot Evropska komisija v EU, izvršna veja te ključne afriške regionalne organizacije).
Na Brdu pri Kranju je v drugi polovici aprila potekala 12. mednarodna konferenca Dan Afrike, ki je za slovensko diplomacijo predstavljala še eno priložnost za zbiranje podpore slovenski kanidaturi. Zunanja ministrica Tanja Fajon je na dvodnevni konferenci na Brdu sprejela zunanje ministre iz Komorov, Zelenortskega otočja, Ruande in Malavija. Osrednji temi konference sta bili podnebje in varnost, udeležila pa se je je tudi predsednica Nataša Pirc Musar, ki je kot pomemben del izboljšanja podnebnih razmer izpostavila pravičnost.
Slovenija se je za zbiranje podpore za nestalno članico po oceni dr. Lovca angažirala do te mere, saj glasovi, ki jih ima že nekako zagotovljene, ne bodo zadostovali. “Za zmago bo Slovenija potrebovala 129 glasov, že hiter izračun pa nam pove, da samo glasovi evropskih držav, ZDA, Kanade, Avstralije in Japonske – za te je mogoče trditi, da nas bodo pri kandidaturi podprle – ne bodo zadostovali. Pri zbiranju glasov podpore mora slovenska diplomacija seči tudi onkraj omenjenih držav, saj številne države v Generalni skupščini ZN prihajajo prav iz Afrike, Srednje in Južne Amerike in Azije. To so države, ki bodo imele odločilne glasove.”
Anita Annet Among/TWITTER
Dr. Lovec je v pogovoru za N1 prav tako menil, da bi bilo vsekakor smiselno pogledati, ali so afriške države, ki so jih slovenski predstavniki obiskali, tise, ki bi lahko bile jeziček na tehtnici in se jih je potemtakem izplačalo obiskati. Po njegovem bi bilo treba po vzoru ameriških predsedniških volitev identificirati tako imenovane “swing states” oziroma nihajoče države, katerih glas se lahko obrne v eno ali drugo smer, in vanje vlagati diplomatske napore.
Ob tem pa je izpostavil še vprašanje, ali je v Ugandi in Ruandi, ki ju je obiskala predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič, parlamentarizem dovolj močan, da bi ta lahko vplival na končno odločitev teh držav o podpori Sloveniji. “V državi je potrebna zelo velika moč parlamentarizma in javne razprave, da lahko tovrstna parlamentarna javna diplomacija oziroma stik med dvema parlamentoma odigra določeno vlogo. Ne vem, ali je dovolj, da pride na obisk v te države nekdo iz zahodnega, pretežno belskega sveta, in so potem tam vsi tako navdušeni, da nas bodo podprli na glasovanju,” se je vprašal dr. Lovec.
Kakšno vlogo bo pri glasovanju odigrala vojna v Ukrajini?
Vojna v Ukrajini, ki jo je 24. februarja lani sprožil ruski predsednik Vladimir Putin, je dodobra pretresla mednarodno javnost in geopolitična razmerja med državami. Številne države so rusko agresijo nemudoma obsodile, nekatere, med njimi tudi velesile, pa so bile pri tej obsodbi zadržane. Tudi pri glasovanju VS ZN o resoluciji, ki bi obsodila rusko priključitev štirih ukrajinskih regij, je Rusija kot stalna članica Varnostnega sveta uporabila veto in resolucijo blokirala, vzdržale pa so se Kitajska, Indija in Brazilija.
PROFIMEDIA
Da Belorusija, protikandidatka Slovenije za nestalno članico VS ZN v skupini vzhodnoevropskih držav, v vojni odločno podpira Rusijo in njenega predsednika Vladimirja Putina, bi lahko bila voda na mlin slovenske kandidature, a je dr. Marko Lovec opozoril, da se zgolj na to slovenska diplomacija ne more zanašati.
“Čeprav so številne države obsodile vojno zaradi vrednot, ki so zapisane v Ustanovni listini ZN, ni nujno, da se bo to preslikalo tudi v podporo Sloveniji pri kandidaturi za nestalno članstvo. Mnoge države imajo neko distanco do te vojne, prav tako pa vse ne delijo enakih stališč kot zahodne države. V obzir je treba vzeti tudi to, da je Rusija zelo prisotna v Afriki, velik vpliv pa ima tudi v Aziji,” je opozoril. Dodal je, da bi lahko neuspeh slovenske kandidature razumeli tudi kot neke vrste poraz za zahodni svet.
Kdo bo zaradi morebitnega slovenskega neuspeha nosil posledice?
V političnih kuloarjih je že mogoče slišati različne napovedi, kaj bi se lahko zgodilo, če Slovenija pri svoji kandidaturi za nestalno članico VS ZN ne bi bila uspešna. Ministrica Fajon je sicer pred tedni v oddaji N1 STUDIO dejala, da morebiten slovenski neuspeh ne bo njena osebna odgovornost, saj je to projekt Slovenije kot države.
“Ne vidim razloga, zakaj bi jaz osebno nosila posledice. Ko gre za glasovanje, mi ne moremo vplivati na to, kako se bodo postavili glasovi za Slovenijo, ki je v tem svetu zares majhna. Če pa nam bo uspelo, pa bo to za Slovenijo zagotovo velik uspeh,” je takrat dejala Fajon.
@mfaethiopia/TWITTER
V stranki SD, katere predsednica je Fajon, je sicer slišati mnenja, da bi se ji v primeru poraza Slovenije na glasovanju v Generalni skupščini ZN utegnil zamajati stolček zunanje ministrice, morebitni odhod iz vlade pa da bi lahko za sabo potegnil tudi njeno zamenjavo na čelu stranke.
Poraja pa se tudi vprašanje, kakšna bo v tem primeru politična prihodnost državnega sekretarja na zunanjem ministrstvu Samuela Žbogarja. Spomnimo, Žbogar je bil zunanji minister leta 2011, ko je Sloveniji spodletelo pri kandidaturi; in če bi Sloveniji spodletelo tudi letos, bi bil to že njegov drugi poraz na tem področju.
“Zagotovo neuspeh Slovenije pri tej kandidaturi ne bi zvišal političnega kapitala te vlade ali zunanjega ministrstva, ne vem pa, ali bi bil to dovoljšen razlog za odstop zunanje ministrice Tanje Fajon. Vlogo države kandidatke je vendarle ta vlada podedovala od prejšnje vlade, prav tako ne gre za eno od ključnih prioritet zunanje politike. Menim, da bi Fajon politično preživela tudi ta poraz,” pa je morebitne politične posledice komentiral dr. Marko Lovec.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje