Brez voditelja so premagali Vučića. Lahko na enak način tudi vodijo državo?

Študentsko gibanje, katerega lista je pred tremi tedni slavila zgodovinsko zmago na parlamentarnih volitvah v Srbiji, se intenzivno pripravlja na prevzem oblasti, ki jo je več kot desetletje obvladoval Aleksandar Vučić.

Da je študentom s porazom Vučića uspelo nekaj izjemnega, je ta teden na pogovoru o prihodnosti Srbije po volitvah, ki ga je organiziral zavod Prijatelji Zahodnega Balkana Boruta Pahorja, poudaril nekdanji srbski predsednik Boris Tadić in dodal, da se tudi sam še vedno trudi razumeti, kako točno jim je to uspelo.

"Menim, da bodo analitiki, zlasti na univerzah po svetu, preučevali srbsko študentsko gibanje, njegovo učinkovitost in način, kako mu je uspelo premagati izjemno močan Vučićev režim. /.../ Kako je študentom kljub temu uspelo zmagati, je osupljivo. Resnično osupljivo," je dejal Tadić.

V samem središču Vučićeve moči pa so bili po Tadićevih besedah mediji in njihova instrumentalizacija. “Vsak dan, od zgodnjega jutra do poznega večera, je prek njih širil novice in propagando. Dan za dnem. Šlo je za pravo pranje možganov,” je poudaril.

Toda študenti so po Tadićevih besedah prepoznali, da ti mediji niso bili zgolj orodje za širjenje Vučićeve propagande, temveč tudi orožje za obračunavanje z njegovimi nasprotniki. Kdor si je drznil povzdigniti glas, se upreti ali protestirati, je postal tarča medijskih napadov, ki niso prizanesli niti njegovim bližnjim.

Študenti so zato začeli iskati način, kako se izogniti takšnim načrtnim napadom. "In uspelo jim je," je poudaril Tadić.

Manko voditeljev kot učinkovita obramba Vučićevih napadov

Njihov odgovor na Vučićevo medijsko orožje je bil preprost, a učinkovit: brez osrednjega voditelja oblastem niso ponudili ene same tarče.

Namesto tega študentsko gibanje temelji na tako imenovani horizontalni demokraciji, v kateri imajo osrednjo vlogo plenumi z različnih univerz. Vsak od njih ima pravico veta, s katero lahko prepreči kandidaturo posameznika za določeno funkcijo.

"Če ste na primer kandidat za ministra, poslanca ali kakšno drugo funkcijo, lahko katerikoli plenum uporabi veto in vas izloči. Tudi če ste zelo sposobni, izkušeni politiki ali političarke. Če imajo iz kakršnegakoli razloga informacije, zaradi katerih si o vas ustvarijo zelo negativno mnenje, vas preprosto izločijo," je pojasnil Tadić.

Od uspešnega protestnega gibanja do parlamentarne demokracije

Toda študentsko gibanje, ki je približno dve leti delovalo po tem načelu, je zdaj pred ključnim izzivom. Način organiziranja, ki so ga študenti razvili, da bi se čim učinkoviteje zaščitili pred napadi izjemno močnega in ne prav strpnega režima, bodo morali prenesti v okvir parlamentarne demokracije.

"Plenumi so bili in ostajajo jedro študentskega gibanja. Prav zdaj razmišljajo, kako bi lahko tudi v prihodnje dejavno sodelovali v srbski politiki," je pojasnil Tadić.

Prepričan je, da se študentski plenumi, ki so po njegovem mnenju dejansko zaslužni za volilno zmago, ne bodo kar tako odpovedali svojemu vplivu. Pričakuje, da bodo želeli ohraniti pomembno vlogo pri političnem odločanju in da bodo verjetno predlagali tudi nekatere člane prihodnje vlade.

Čeprav Tadić zaupa v sposobnosti študentskega gibanja in njegovih plenumov, ob tem opozarja, da plenumi sami po sebi niso demokratične institucije v klasičnem pomenu besede. Prav v njihovem nadaljnjem razvoju pa vidi priložnost za nekaj povsem novega. "Če jim bo zdaj uspelo plenume preoblikovati v bolj demokratične institucije prihodnosti, bo to fantastičen in inovativen prispevek srbske politike k svetovni politiki."

Toda pri tem ne bo pomembno le, kakšno vlogo bodo ohranili plenumi, temveč tudi, kako se bodo na prevzem oblasti odzvali novoizvoljeni poslanci Študentske liste. Tadić namreč opozarja, da lahko prihod na oblast spremeni posameznikov odnos do lastne vloge in položaja.

"Veste, ljudje se spopadamo z narcizmom in lastnimi, zelo specifičnimi interesi. Kako obvladovati takšne okoliščine, je ena najzahtevnejših nalog v politiki," je dejal.

Politiki so po njegovih besedah navsezadnje le ljudje, ki lahko ob prihodu na oblast začnejo verjeti, da so svoj položaj dosegli predvsem zaradi lastnih sposobnosti in osebnosti, ne pa tudi zaradi širših okoliščin, političnega razvoja dogodkov ali naključij.

"In zdaj bomo videli, kaj se bo zgodilo z znanstveniki in profesorji, ki bodo prvič v življenju postali poslanci, nekateri morda celo predsedniki vlad ali voditelji države. /…/ Ali bodo takoj spremenili svoj odnos do politike, svoja politična prepričanja in osebno filozofijo?" se je vprašal Tadić.

Zato meni, da bodo morali študenti najti premišljen način sodelovanja med plenumi in poslanci. "Brez takšne premišljene rešitve in zelo skrbno vzpostavljenega odnosa med poslanci in plenumi ta struktura dolgoročno ne bo vzdržna," je opozoril.

Največja nevarnost za študentsko gibanje so notranje delitve

Poleg vprašanja, kako bodo plenumi sodelovali z novoizvoljenimi poslanci, pa Tadić opozarja še na eno nevarnost: razpad enotnosti, ki je študentom omogočila volilno zmago.

Po njegovem mnenju bi bila največja napaka, če bi se študentsko gibanje razdrobilo na več političnih strank. Še huje pa bi bilo, če bi različni ideološki pogledi povzročili nove delitve znotraj gibanja. "Za Srbijo je izjemno pomembno, da študentsko gibanje obstane. Prav zdaj je to ključnega pomena," je poudaril.

Možnost notranjih razhajanj se je sicer omenjala že pred volitvami. Študentsko gibanje namreč združuje ljudi zelo različnih političnih prepričanj, zato ga ni mogoče preprosto umestiti na tradicionalno delitev med levico in desnico.

Kot je pojasnil Tadić, je študentom uspelo povezati desničarje in desno usmerjene intelektualce, ljudi z izrazito nacionalističnimi stališči, zagovornike Evropske unije in njene odločne nasprotnike. Prav zato bo po njegovem mnenju za prihodnost gibanja odločilno, ali bodo njegovi člani kljub različnim pogledom sposobni ohraniti enotnost in sprejemati medsebojne razlike.

"Znotraj študentskega gibanja morajo biti bolj demokratični kot kadarkoli prej," je poudaril.

Pričakovati priznanje neodvisnosti Kosova in uvedbo sankcij Rusiji bi bilo naivno

Kako zahtevno bo ohranjanje te enotnosti, bi se lahko pokazalo prav pri vprašanjih, ki so jih študenti med predvolilno kampanjo večinoma puščali ob strani. Medtem ko so se poenotili okoli zamenjave Vučićeve oblasti, demokracije in vladavine prava, so precej manj pozornosti namenjali zunanjepolitičnim vprašanjem, kot so Kosovo, odnosi z Rusijo in približevanje Evropski uniji.

Prav pri teh vprašanjih pa bodo morali po prevzemu oblasti iskati odgovore, čeprav znotraj študentskega gibanja obstajajo različni politični pogledi.

Tadić ocenjuje, da bo morala nova oblast pri vprašanju Kosova iskati kompromis, hkrati meni, da bi bilo naivno pričakovati, da bo priznala njegovo neodvisnost, saj po njegovem mnenju odpoved delu ozemlja ni v interesu Srbije in bi lahko povzročila travme za prihodnost.

Ob tem je spomnil, da se je že kot študent zavzemal za pravico albanskih študentov na Kosovu, da svobodno izražajo svoje zahteve, tudi zahtevo po neodvisnosti od Srbije znotraj takratne Jugoslavije. Vendar je poudaril, da sam nikoli ni podpiral neodvisnosti Kosova. "Podpiral sem njihove demokratične pravice," je dejal.

"Ne zanikam, da tam živi milijon in pol ljudi, ki ne želijo živeti pod srbsko suverenostjo. Toda hkrati tudi tisti, ki mislijo, da je mogoče problem rešiti tako, da se Srbija preprosto odpove Kosovu, ne razmišljajo v pravo smer," je poudaril.

Po njegovem mnenju je zato treba iskati premišljen in vzdržen kompromis, ki bi upošteval interese obeh strani. Prav sposobnost sklepanja takšnih kompromisov je označil za temelj politike in predpogoj za trajne rešitve v regiji.

Podobno zadržan je tudi do možnosti, da bi nova srbska oblast uvedla sankcije proti Rusiji. "Kdor misli, da bodo študenti skupaj z novo vlado uvedli sankcije proti Rusiji, bi moral razumeti naše izkušnje," je dejal.

Spomnil je, da je Srbija zaradi mednarodnih sankcij v času Slobodana Miloševića močno trpela, po njegovem prepričanju pa so sankcije Miloševićevo oblast celo okrepile.

Zato je zahodne države pozval, naj prisluhnejo srbskim izkušnjam. "Prosim, poslušajte, kaj vam govorimo. Tako se lahko izognemo velikim napakam," je poudaril.

"Mi smo ta trenutek zamudili, zamudila pa ga je tudi Evropska unija"

Kljub zadržkom do nekaterih zahtev Zahoda Tadić vztraja, da je prihodnost Srbije v Evropski uniji. "Ne moremo postati del Ruske federacije. Smo evropska država in pripadamo evropski kulturi," je dejal.

Ob tem pa ni skoparil s kritikami evropske politike do Srbije. Po njegovem mnenju je Evropska unija v preteklih letih izgubila precej verodostojnosti, predvsem zaradi odnosa do kosovskega vprašanja, in zamudila priložnost za hitrejše približevanje Srbije evropski povezavi.

"Vi ste postali članica Evropske unije v pravem trenutku. Mi smo ta trenutek zamudili, zamudila pa ga je tudi Evropska unija," je dejal zbranim v Ljubljani.

Tadić od Evropske unije pričakuje, da bo ohranila svoje temeljne vrednote, hkrati pa temeljito premislila o svoji strateški usmeritvi in odnosu do Združenih držav Amerike. "Razumeti mora, da ne more biti več podrejena Združenim državam Amerike. Evropa mora postati bolj neodvisna," je poudaril.

Po njegovem mnenju bi morala Evropa razviti lasten obrambni in varnostni sistem ter oblikovati strategijo, prilagojeno prihodnjim svetovnim izzivom. Pri tem je izpostavil predvsem tehnološki napredek, znanstvene raziskave in vlaganja v strateško pomembne gospodarske panoge.