Pred prihajajočim junijskim glasovanjem za mandat nestalne članice Varnostnega sveta Združenih narodov, na katerem se bo Slovenija pomerila z Belorusijo, predstavniki slovenskih oblasti, med njimi predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič in zunanja ministrica Tanja Fajon, v zadnjih tednih krepijo odnose z afriškimi državami. Kako bodo junija na glasovanju v New Yorku glasovale države Afrike, je namreč ključno. Priložnost za zbiranje podpore kandidaturi bo slovenska diplomacija imela tudi ta teden na Brdu pri Kranju, kjer bo potekala 12. mednarodna konferenca Dan Afrike.
Mesec dni prej kot ponavadi in v neposredni bližini svetovnega dneva Zemlje, ki ga obeležujemo 22. aprila, bo v četrtek in petek na Brdu pri Kranju potekala 12. mednarodna konferenca Dan Afrike. Osrednja tema konference, ki bo letos potekala na višji ravni kot doslej, bodo podnebne spremembe in varnost. Podnebne spremembe so namreč, kot poudarjajo na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve (MZEZ), “ena najresnejših groženj svetovni varnosti”, s katero se “nobena država ali regija ne more soočati sama”.
Mednarodna konferenca Dan Afrike bo v Sloveniji letos potekala dvanajstič, a, kot že rečeno, prvič na tako visoki ravni – neuradno MZEZ na Brdu pri Kranju ta teden pričakuje vsaj pet ministrov za zunanje zadeve afriških držav ter štiri namestnike ministrov.
V Ljubljano naj bi tako med drugim pripotovali minister za zunanje zadeve Čada, zunanja ministrica Gane, ruandski in ugandski zunanji minister ter tudi minister za zunanje zadeve in mednarodno sodelovanje Komorov, ki trenutno predsedujejo ključni regionalni organizaciji na afriški celini: Afriški uniji. Konference, v času katere bodo v ospredju tudi gospodarsko sodelovanje oziroma priložnosti za snovanje novih poslovnih povezav ter pester kulturni program, naj bi se sicer udeležilo najmanj 300 gostov.
Denis Sadiković/N1
Čeprav slovenska kandidatura za nestalno članico Varnostnega sveta ZN ni povod za organizacijo konference – ta je, poudarimo, potekala tudi v preteklih letih –, pa bo dogodek pomembna priložnost za zbiranje podpore. Na MZEZ namreč že dalj časa izpostavljajo, da je podpora afriških držav ključna, saj je bila Slovenija na tej celini doslej slabo prisotna in je tudi manj poznana, “pod streho” pa naj za razliko od drugih celin še ne bi imeli podpore dovoljšnjega števila držav.
Za afriške države namreč velja, da se v primerih, ko država kandidatka zanje ni posebej ključna, o podpori odločajo tik pred zdajci. Neuradno naj prav tako še ne bi bilo znano, ali imajo namen Slovenijo na junijskem glasovanju podpreti vse države, katerih predstavniki ta teden pripotujejo na Brdo pri Kranju – da jih prepriča, bo slovenska diplomacija tako imela dva dni časa.
Podnebne spremembe za afriške države visoko na dnevnem redu
Tema podnebnih sprememb in varnosti, ki bo rdeča nit Dneva Afrike, je za afriške države zelo pomembna, Slovenija pa afriškim sogovornikom že zdaj zagotavlja, da bo v primeru izvolitve v Varnostni svet ZN temo skušala ohranjati kar se da visoko na dnevnem redu (več kot dve tretjini tem v Varnostnem svetu ZN je sicer povezanih z Afriko, med njimi so mirovne operacije).
Slovenija se sicer v Afriki predstavlja kot akter, ki je pripravljen poslušati, do kriz in njihovih odprtih vprašanj pa se ne opredeljuje – da afriške države svoje krize rešujejo same, jim je namreč ključno. Prav tako naj bi bila prednost Slovenije v tem, da za razliko od nekaterih partneric Evropske unije in zveze Nato ni nekdanja kolonizatorka.
Adis Abeba, prestolnica Etiopije (PROFIMEDIA)
Ne glede na pisna zagotovila podpore slovenski kandidaturi na MZEZ glede možnosti za uspeh Slovenije ostajajo “zmerni optimisti”, saj onkraj kroga tradicionalnih zaveznic Zahoda vselej obstaja verjetnost, da bi si država premislila in podporo Sloveniji odtegnila. Belorusija, ki se ob Sloveniji poteguje za dvoletni mandat Varnostnega sveta ZN, po neuradnih informacijah sicer (še vedno) ni aktivna v lobiranju za svojo kandidaturo. Verjetnost, da bi zbrala več podpore od Slovenije, naj ne bi bila velika, pa vendarle je možno, da bo podpora Belorusiji zadostna za to, da Slovenija ne bo zmogla zbrati zahtevane dvotretjinske večine glasov v Generalni skupščini ZN.
Govorice o tako imenovani tretji kandidatki, ki naj bi vstopala v tekmo za nestalni članico po neuradnih informacijah MZEZ ne skrbijo preveč, je pa seveda možno, da bi tretja država v tekmo vstopila, če oziroma ko niti Slovenija niti Belorusija ne bi zmogli zbrati potrebne večine glasov.
MZEZ 12. mednarodno konferenco Dan Afrike organizira v sodelovanju z Blejskim strateškim forumom, inštitutom Chatam House, ki sodeluje pri vabljenju panelistov, in Evropsko komisijo ter pod pokroviteljstvom predsednice republike Nataše Pirc Musar.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje