Komisarka o dogajanju na litovski meji: To je agresija Lukašenka

Svet 02. Avg 202115:09 > 16:19
Delite:
Litva
Foto: FInts Kalnins/REUTERS

Odkar je Evropska unija pred tedni razširila obstoječe in uvedla nove sankcije, ki stremijo k oslabitvi oblasti beloruskega predsednika Aleksandra Lukašenka, v Litvi opažajo porast števila prebežnikov, ki 680 kilometrov dolgo belorusko-litovsko mejo prestopijo na nezakonit način. Evropska komisarka je Litvi obljubila pomoč Unije.

V letu 2020 je mejo med Belorusijo in Litvo na nezakonit način prečkalo 79 oseb, večinoma nasprotnikov Lukašenkove vlade, navaja nemški Deutsche Welle, letos pa je v Litvo na nezakonit način vstopilo več kot 3000 oseb iz Afganistana, Sirije, Iraka in več afriških držav. Večina je v Litvo prispela junija in julija, po tem ko je Unija konec junija uvedla dodatne sankcije zoper Belorusijo – podaljšala je seznam sankcioniranih subjektov in oseb ter uvedla sankcije, ki želijo oslabiti sektorje beloruskega gospodarstva, med drugim bančnega, letalskega in energetskega.

EU je sankcije razširila po prisilnem pristanku letala v Minsku, na katerem je bil do beloruskega predsednika kritični novinar Roman Protasevič in njegova partnerka Sofia Sapega.

Da bodo beguncem in migrantom omogočili vstop v Litvo, je zagrozil Lukašenko. Vlada v Vilni je obtožila Belorusijo, da osebe iz Bagdada in Istanbula v državo pripelje kar z letali. Visoki zunanjepolitični predstavnik Unije Josep Borrell je v izjavi glede Belorusije v petek napovedal, da bodo na ravni EU razpravljali tudi o morebitni uvedbi sankcij zoper tihotapce z migranti.

Kot je za nemški DW povedal namestnik zunanjega ministra Litve Mantas Adomenas, lahko Litva sprejme do 5.000 oseb. Če bo število prišlekov preseglo to število, država po njegovem ne bo imela druge možnosti, kot da prebežnike preusmeri v druge države EU.

Da bi zamejila nezakonita prečkanja litovsko-beloruske meje, je Litva že začela nameščanje fizičnih preprek na meji (žičnatih ograj z rezili), za kar bo država potrebovala več kot sto milijonov evrov.

Litva
Foto : Janis Laizans/REUTERS

Obisk evropske komisarke

Zaradi povečanega števila prihodov je Litvo obiskala evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson. Kot je povedala, nezakonite migracije iz Belorusije niso migracijska kriza, temveč agresivno dejanje režima beloruskega predsednika. Izpostavila je nujnost okrepitve finančne pomoči Litvi, pri čemer je omenila možnost okoli desetih milijonov evrov nujne pomoči in pogovore o nadaljnji redni podpori.

O finančni pomoči je spregovorila tudi litovska premierka Ingrida Šimonyte. Država naj bi po neuradnih navedbah potrebovala okoli pol milijarde evrov pomoči, vendar premierka ni želela govoriti o konkretnem znesku, saj je ta med drugim odvisen od števila migrantov. Je pa dejala, da bo treba govoriti o več deset milijonih evrov za obdobje do konca leta, če se bodo prihodi nadaljevali v višjih številkah.

Litva
Foto : Janis Laizans/REUTERS

Litovska premierka je prav tako pozvala Unijo k drugim oblikam pomoči, kot so krepitev pogajanj z Irakom, od koder prihaja največ beguncev in migrantov, ter k praktični pomoči pri upravljanju položaja na meji (denimo pomoč mejne in obalne straže Frontex ter azilnega podpornega urada Easo, ki sicer že pomagata litovskim oblastnem).

Dogajanje na litovsko-beloruski meji znova odpira tudi vprašanje premeščanja migrantov med državami Unije, ki deli članice od migracijske krize leta 2015, ko je Evropska komisija prvič predlagala obvezne migracijske kvote. Obveznega mehanizma za premeščanje še vedno ni, lahko pa Litva zaprosi za prostovoljno pomoč članic.

Komisarka Johansson je ob tem spomnila, da nov migracijski pakt, ki ga je predlagala, ponuja rešitve, ki bi prišle v litovskem primeru še kako prav, na primer posebne postopke na meji in obvezno solidarnost. Dejstvo, da EU ne zmore doseči dogovora o migracijskem paktu, spodkopava njeno zmožnost spoprijemanja s takšnimi problemi, je opozorila komisarka.

Komentari

Vaš komentar