Premier Janša po vrhu Nata: Trump izrekel nekaj kritik, vendar večjih napetosti ni bilo

V turški Ankari se je zaključil vrh zveze Nato, kjer so voditelji zavezniških držav sprejeli kratko deklaracijo v šestih točkah. Ponovno so se "neomajno zavezali" h kolektivni obrambi, skladno s 5. členom Washingtonske pogodbe, Rusijo označili kot "dolgoročno grožnjo zavezništvu", evropske zaveznice in Kanada pa bodo mogle v sodelovanju z ZDA "prevzeti večjo odgovornost za obrambo zavezništva".

Države članice so se strinjale, da ostajajo še naprej zavezane neomajni podpori Ukrajini pri obrambi njene svobode, suverenosti in ozemeljske celovitosti. Kot kaže, pa je ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu med šest točk deklaracije uspelo dodati tudi izjavo držav članic, s katero pozivajo Iran, da ta nikoli ne sme imeti jedrskega orožja, ob tem pa naj oblasti v Teheranu "spoštujejo svobodo plovbe v Hormuški ožini".

Janša: Predsednik ZDA je bil kritičen na račun članic, ki niso izpolnile obljub

Po koncu zasedanja je pred medije stopil slovenski premier Janez Janša, ki je dejal, da je bil tokratni vrh zavezništva takšen, da smo z njim lahko zadovoljni.

"Sprejeta deklaracija daje odgovore na vse ključne izzive. Pokazala se je velika enotnost, česar v preteklosti včasih ni bilo. Praktično vse države članice se zavedajo varnostnih izzivov in zelo dobro se ve, kakšni so pravi odgovori nanje. Na kratko rečeno, zlasti Evropejci smo v takšni geostrateški situaciji, da bi morali Nato, če ga ne bi imeli, ustanoviti oziroma ponovno izumiti," je izpostavil.

Janša je pojasnil, da je ameriški predsednik Trump za zaprtimi vrati izrekel kar nekaj kritik na račun tistih držav članic, ki so v preteklosti zavezništvu podale nekatere obljube, pa tega potem niso izpolnile. Trump poimensko ni izpostavljal držav, po Janševih navedbah pa večjih napetosti za omizjem zavezništva ni bilo mogoče zaznati.

"Vzdušje je bilo zelo konstruktivno in tudi predstavniki držav, ki nismo dosegli ciljev, ki smo si jih sami postavili in obljubili, smo praktično vsi po vrsti zagotovili, da bomo v okviru možnosti to v prihodnje uresničili," je dejal predsednik vlade, ki pa je opozoril, da bi morala Slovenija doseči zahtevano mejo dveh odstotkov BDP za obrambo že konec lanskega leta, kar pa se ni zgodilo.

Predvidoma prihodnji teden bo Janša obiskal Kijev

Dinamika zviševanja slovenskih obrambnih izdatkov bo po njegovih besedah odvisna predvsem od prihajajočega rebalansa proračuna, pri čemer pa ostaja velika neznanka odločitev ustavnega sodišča glede referenduma o razvojnem zakonu. Opozoril je, da je do končne odločitve o tem in posledičnega vpliva na gospodarsko rast zelo težko govoriti o konkretnih številkah glede obrambnih izdatkov.

V luči vojne v Ukrajini, ki traja že skoraj štiri leta in pol, je Janša napovedal, da bo Slovenija tudi letos Kijevu namenila 50 milijonov dolarjev oziroma skoraj 44 milijonov evrov, pri čemer bo poudarek pri pomoči nabave sistemov zračne obrambe. Gre za prispevek v okviru pobude PURL, prek katere evropske zaveznice in Kanada financirajo dobave ameriškega orožja Ukrajini.

Tovrstne obrambne izdatke zveza Nato obravnava kot izdatek za temeljne obrambne potrebe, ki jih morajočlanice zavezništva do leta 2035 zvišati na 3,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP).

Ob tem je napovedal, da bo prihodnji teden v sklopu delegacije držav jugovzhodne Evrope in koalicije voljnih v Parizu zelo verjetno odpotoval tudi Kijev.

Premier Janša je izrazil obžalovanje, da se Slovenija za zdaj še ni priključila evropskim obrambno-industrijskim pobudam, kar bo po njegovih navedbah državo stalo več, saj so se cene na trgu že zvišale, dobavni roki pa so se podaljšali. "Kjer bo še mogoče, bomo zadeve preučili in morda še pristopili, marsikje pa so vrata že zaprta. Tudi glede tega bi moral nekdo prevzeti odgovornost," je dodal.

Janša je zavrnil nekatera medijska poročanja, da naj bi šla Slovenija znova v nakup osemkolesnikov boxer. "Sam tega nisem rekel. Dejal sem le, da bi bilo to v tem trenutku še enkrat dražje, glede na to, da smo že plačali kazni za odstop od pogodbe, medtem pa so se cene na trgu zvišale. Prejšnja administracija po prekinitvi te pogodbe ni pustila na mizi nadomestne rešitve ali predloga, ki so ga sicer obljubljali," je dodal.

Na novinarsko vprašanje, o čem sta se sinoči ob skupinskem fotografiranju pogovarjala z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, je Janša govoril, da sta govorila o lepotah Slovenije – takšnih in drugačnih.

Hajdinjak: Besed je bilo dovolj, potrebna so dejanja

Obrambni minister Valentin Hajdinjak je po koncu zasedanja opozoril, da bi morala Slovenija mejo dveh odstotkov BDP za obrambo doseči že lani, in poudaril, da je ta naloga še vedno neizpolnjena. So pa bili po njegovih besedah na tokratnem vrhu vendarle storjeni pomembni koraki k povrnitvi slovenske kredibilnosti na tem področju.

"Za nas je namreč najpomembnejše to, da tisto, kar obljubimo, tudi izvedemo. V tem trenutku je bilo besed dovolj, potrebna so dejanja," je dejal. Hajdinjak je zagotovil, da je načrt, kako še do konca letošnjega leta dvigniti slovenske obrambne izdatke na zahtevano mero dveh odstotkov BDP, že v pripravi v sodelovanju z ministrstvom za finance in celotno vlado.

Tudi on je poudaril, da bo časovnica priprave načrta odvisna predvsem od prihajajočega rebalansa državnega proračuna za letošnje in prihodnje leto.

Na vprašanje, kam natančno bi država lahko usmerila manjkajoča sredstva, ki so ocenjena na približno 300 milijonov evrov – poleg že predvidene pomoči Ukrajini – je Hajdinjak odgovoril, da je rešitev več. "Trenutno imamo odprtih več pogodb, ki bi bile lahko realizirane do konca letošnjega leta," je pojasnil in dodal, da bo treba vse možnosti pri odprtih pogodbah še natančno preučiti. Po njegovih besedah bodo končni odgovori znani že v kratkem.