Ruski napad na Ukrajino, ki so ga ZDA pričakovale danes, se ni zgodil. Rusija, ki jo je včeraj obiskal nemški kancler Olaf Scholz, je sporočila, da po zaključenih vajah v svoja stalna oporišča umika del vojaških enot z območij blizu Ukrajine. Za odtenek bolj umirjeno je tudi poročanje v zahodnih medijih in razbrati je, da je Zahod od Rusije dobil težko pričakovana znamenja pripravljenosti za deeskalacijo. Obrambni ministri zveze Nato so na sestanku naročili opredelitev možnosti za dolgoročnejšo krepitev zavezniških sil na vzhodnem krilu, ki se pričakuje v nekaj tednih.
Obrambni ministri so pristojnim vojaškim službam naročili opredelitev možnosti za dolgoročnejšo krepitev sil na vzhodnem krilu zavezništva, na primer novih bojnih skupin v vzhodnem in srednjem delu Evrope, je povedal generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg.
Ministri so danes sprejeli tudi skupno izjavo, v kateri so izrazili veliko zaskrbljenost zaradi zelo obsežnega, neizzvanega in neutemeljenega kopičenja ruskih sil v in ob Ukrajini ter v Belorusiji. Stoltenberg govori o precej več kot 100.000 ruskih vojakov ob in v Ukrajini. Stoltenberg je ocenil, da je rusko nasprotovanje varnostni ureditvi v Evropi “nova realnost”.
V izjavi so zapisali, da dejanja Rusije pomenijo resno grožnjo evroatlantski varnosti, zato s ciljem zagotovitve obrambe vseh zaveznic nameščajo dodatne kopenske sile na vzhodnem delu zavezništva ter dodatne pomorske in zračne sile, povečali pa so tudi pripravljenost sil.
“Pripravljeni smo tudi še dodatno okrepiti obrambno in odvračalno držo v odziv na vse možnosti,” so zapisali v skupni izjavi. Ob tem so poudarili, da so njihovi ukrepi preventivni, sorazmerni in da ne prispevajo k zaostrovanju razmer. Končne odločitve o tem, kje bi nove večnacionalne bojne skupine lahko bile in kako bi delovale, še ni. Za zdaj je poleg krepitve navzočnosti v baltskih državah in na Poljskem predvidena namestitev sil v Romuniji, ki naj bi jo vodila Francija. Bi pa lahko načrti vključevali še Bolgarijo, Slovaško in Madžarsko.
Dan, ko naj bi po obveščevalnih podatkih ZDA Rusija napadla Ukrajino, v Ukrajini obeležujejo kot dan enotnosti. Dan ukrajinske enotnosti so danes obeležili tudi pred ukrajinskim veleposlaništvom v Ljubljani, kjer se je zbrala skupina nekaj več kot deset ljudi.
“15. februar si bomo zapomnili kot dan neuspeha zahodne vojne propagande,” se je ob napoved ZDA glede domnevno načrtovanega ruskega napada včeraj obregnila tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova. V Washingtonu, ki je pretekli teden z zahodnimi zaveznicami komuniciral, da naj bi Rusija napadla Ukrajino “vsak čas” oziroma povsem konkretno 16. februarja, sicer še vedno svarijo pred morebitno rusko nevarnostjo.
Ameriški predsednik Joe Biden je v včerajšnjem govoru posvaril, da več kot 150.000 ruskih vojakov, ki so še vedno blizu ukrajinske meje, predstavlja nevarnost. Več o retoriki in strategiji ZDA oziroma njihovem komuniciranju točnega datuma domnevnega napada si preberite TUKAJ.
Iz Moskve, kjer ves čas vztrajajo, da ne načrtujejo napada, so včeraj sporočili, da se nekatere enote po zaključenih vojaških vajah vračajo v svoja stalna oporišča v južnem in zahodnem vojaškem okrožju. V ZDA, pričakovano, do navedb Moskve ostajajo skeptični. Enako tudi v zvezi Nato.
Še vedno ni dokazov o umikanju ruskih sil ob in v Ukrajini, je dejal Stoltenberg. Obenem je ponovil, da obstaja razlog za previden optimizem, ker so v Moskvi pripravljeni dati priložnost diplomaciji.
Rusija je danes prav tako sporočila, da so se končale vojaške vaje na polotoku Krim in da se vojaki vračajo v svoje vojašnice. “Enote južnega vojaškega okrožja, ki so zaključile sodelovanje na taktičnih vajah, se selijo na svoje stalne razporeditve,” je sporočilo rusko obrambno ministrstvo. Na ruski televiziji so pri tem pokazali posnetke vojaških enot, kako prečkajo most, ki povezuje polotok Krim, ki si ga je Rusija od Ukrajine priključila leta 2014, s celino, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Kdo stoji za včerajšnjim kibernetskim napadom, še ni znano
Moskvo je včeraj obiskal tudi nemški kancler Olaf Scholz, ki je z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom po pogovorih nastopil na skupni novinarski konferenci. Zahodni analitiki, ki so pred tem Scholza kritizirali, češ da je v dialogu z Rusijo veliko manj angažiran od njegove predhodnice Angele Merkel, so njegov včerajšnji nastop v Moskvi označili za “odločnega”.
Kmalu za tem, ko je Moskva obvestila mednarodno javnost, da se del njenih enot umika, so iz Ukrajine poročali o hekerskem napadu, v katerem je bilo prizadeto oziroma začasno paralizirano spletno omrežje obrambnega ministrstva in dveh bank (Privatbank in Oschadbank). Kdo je za napad odgovoren, ni znano, so pa v Kijevu prst ponovno usmerili proti Rusiji. Razlog za vdor naj bi bil neuspeh pri obsežnejšem uresničevanju “agresivnih načrtov”, so sporočili iz ukrajinskega Centra za strateško komuniciranje in informacijsko varnost.
Kot je znano, Rusija v teh dneh sodeluje tudi na skupnih vojaških vajah z Belorusijo. Beloruski zunanji minister Vladimir Makej je danes zatrdil, da po zaključku teh vaj 20. februarja v državi ne bo ostal noben ruski vojak. Dodal je, da sta to v preteklosti že dala jasno vedeti tudi belorusko obrambno ministrstvo in predsednik države Aleksander Lukašenko.
Ruski varnostni svet o grožnji ZDA
Ruski varnostni svet vidi ZDA, ki so v Evropi v minulih letih namestile več deset tisoč vojakov in orožja, kot grožnjo. Po besedah namestnika sekretarja varnostnega sveta Mihaila Popova se je Rusija prisiljena na te grožnje odzvati. ZDA so v zadnjih sedmih letih povečale svoje kopenske sile v Evropi za 30 odstotkov, medtem ko se je intenzivnost letov ameriških bombnikov blizu ruske meje v zadnjem letu povečala za 40 odstotkov, je v danes objavljenem pogovoru za ruski dnevnik Rosiska Gazeta povedal Popov.
Kot je dejal, je glavni cilj ZDA v Evropi “ustvarjanje stalne grožnje” proti Rusiji. Tako so v regiji vzpostavile znatno vojaško silo, ki šteje več kot 60.000 vojakov, 200 tankov in približno 150 bojnih letal. ZDA tudi ohranjajo svoje taktično jedrsko orožje “v stanju pripravljenosti”, krepijo pa se tudi “zmogljivosti evropskega segmenta ameriškega globalnega protiraketnega ščita”, je še dejal.
Rusija se je prisiljena na te grožnje, ki zahtevajo finančne in materialne vire, odzvati. Navzočnost ameriških sil in njihova agresivna politika zato Rusiji povzroča finančno in gospodarsko škodo, je zatrdil. Popov je Washington tudi obtožil, da podpihuje protirusko histerijo ne le zato, da bi odvrnil Rusijo, ampak tudi, da bi Evropi ponudil svojo vojaško tehnologijo in oskrbo z energijo.
ZDA brez dokazov o ruskem umiku
Ameriški državni sekretar Antony Blinken je danes dejal, da ZDA kljub drugačnim trditvam Moskve nimajo dokazov o znatnem umiku ruskih sil z meja Ukrajine. “Na žalost je razlika med tem, kar Rusija pravi, in tistim, kar počne. Tisto, kar vidimo, ni znaten umik,” je dejal za televizijo ABC. Dodal je, da prav nasprotno, sile, ki naj bi vodile napad na Ukrajino, ostajajo na meji. Zato nevarnost invazije ostaja realna, meni.
Rusija je namreč danes sporočila, da so se končale vojaške vaje na polotoku Krim in da se vojaki vračajo v svoje vojašnice. Že v torek pa je najavila prvi umik svojih vojakov z ukrajinskih meja.
Blinken je še dejal, da se lahko ruski predsednik Vladimir Putin kadar koli odloči za napad, danes, jutri ali naslednji teden, sile za pritisk na Ukrajino ima pripravljene. Zavzel se je za diplomatsko rešitev, ob tem pa dodal: “Pripravljeni smo na diplomacijo. Pripravljeni smo na agresijo. Na oboje smo pripravljeni.” Iz Bele hiše so medtem sporočili, da se bosta še danes po telefonu slišala ameriški predsednik Biden in nemški kancler Scholz.
Podobno je tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski danes dejal, da ne vidi znakov umika ruskih sil z ukrajinske meje. Kot je povedal v izjavi za britanski BBC na vojaškem poligonu na zahodu Ukrajine, “še nismo videli nikakršnega umika, ampak zgolj slišali o tem”. Ko se bodo sile umikale, “bo to lahko vsak videl”, ne le vojska, je pojasnil.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje