Zelenski trdi: Ukrajina v protiofenzivi ni izgubila ozemlja

Svet 20. Jun 202307:28 20 komentarjev
Volodimir Zelenski
PROFIMEDIA

Rusija je ponoči izvedla obsežen zračni napad na Ukrajino. Tarče so bile mesta vse od vzhoda do zahoda države, večji del Ukrajine pa je noč preživel ob sirenah, ki opozarjajo na zračni napad. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski trdi, da Ukrajina v protiofenzivi ni izgubila ozemlja. Moskva medtem trdi, da ukrajinske sile načrtujejo zračne napade na polotok Krim. Ruski obrambni minister Sergej Šojgu je Kijev posvaril pred uporabo raket, ki jih je dobil od Zahoda, in v primeru njihove uporabe napovedal povračilne ukrepe.

Ukrajinska vojska v trenutni protiofenzivi proti ruskim silam še ni izgubila ozemlja, je zatrdil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski.

Ukrajincem je v ponedeljek ponovno obljubil, da bo nad vsemi zasedenimi regijami na jugu in vzhodu Ukrajine sčasoma spet plapolala modro-rumena ukrajinska zastava.

“Na nekaterih območjih naši bojevniki napredujejo, na nekaterih pa branijo svoje položaje in se upirajo okupatorjevim okrepljenim napadom,” je v ponedeljek v večernem video nagovoru dejal Zelenski. “Nimamo izgubljenih položajev. Imamo samo osvobojene,” je dodal.

Nočni zračni napadi na Ukrajino od vzhoda do zahoda

“Nov silovit zračni napad na prestolnico,” so oblasti v Kijevu sporočile po Telegramu. Napade naj bi izvedli droni iz različnih smeri. “Za zdaj ni informacij o žrtvah ali škodi,” so še dodali in pojasnili, da je opozorilo pred zračnimi napadi trajalo tri ure.

V Lvovu, mestu na zahodu države, ki je le 70 kilometrov od meje s Poljsko, so droni po navedbah vodje regionalne uprave Maksima Kozickega napadli kritično infrastrukturo, dodatnih podrobnosti pa po poročanju francoske tiskovne agencije AFP ni navedel.

Ukrajinska vojska je kasneje sporočila, da je njihova zračna obramba nad Ukrajino ponoči sestrelila 28 od skupno 30 izstreljenih dronov.

Vojaška uprava v Zaporožju na jugu države je medtem javila, da sta bila mesto in njegova okolica tarča napadov na civilne objekte. Rusija naj bi ciljala predvsem telekomunikacijsko infrastrukturo in kmetijske objekte. Glede na prve informacije je ruska stran na mesto in njegovo predmestje izstrelila sedem raket tipa S-300. Žrtev napada ni bilo.

Zjutraj so se razmere umirile, kot je na Telegramu zapisal predstavnik mestnih oblasti Anatolij Kurtev, pa ni bilo ranjenih, prav tako ni bilo zadeto nobeno stanovanjsko poslopje.

Moskva svari Kijev pred uporabo zahodnih raket za napad na Krim

Oblasti v Moskvi trdijo, da ukrajinske sile načrtujejo zračne napade na cilje v Rusiji in na polotoku Krim, ki ga je Rusija zasedla leta 2014. Ruski obrambni minister Sergej Šojgu je Kijev posvaril pred uporabo raket, ki jih je dobil od Zahoda. “Vodstvo ukrajinskih oboroženih sil namerava z raketami himars in storm shadow napasti rusko ozemlje, vključno s Krimom,” je Šojgu danes dejal na srečanju z ruskimi vojaškimi uradniki.

Ruski obrambni minister je posvaril pred hitrimi povračilnimi ukrepi, če bi Kijev zahodno orožje uporabil za napade na cilje na ozemlju Rusije ali na ozemljih ob Črnem morju, ki jih zaseda Rusija.

“Uporaba teh raket zunaj območja posebne vojaške operacije bi pomenila popolno vpletenost ZDA in Velike Britanije v konflikt in bi izzvala takojšnje napade na centre odločanja v Ukrajini,” je opozoril Šojgu.

ZDA in Velika Britanija sta od začetka ruske invazije februarja lani med najbolj odločnimi podpornicami Ukrajine, predvsem v vojaškem smislu. Rusija medtem Zahod obtožuje neposrednega vpletanja v “posebno vojaško operacijo” v Ukrajini, kot so v Moskvi poimenovali invazijo na sosednjo državo.

Kitajski uvoz ruske nafte najvišji od začetka vojne

Kitajski uvoz ruske nafte je maja znašal 9,71 milijona ton, kar je skoraj dvakrat več kot februarja 2022, je danes sporočil Peking. Rast uvoza odraža poglabljanje gospodarskih vezi med državama, pri čemer je blagovna menjava med državama maja narasla na ravni, kakršnih ni bilo od začetka vojne v Ukrajini, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Februarja lani je Kitajska uvozila za 5,4 milijona ton ruske nafte, marca lani pa 6,3 milijona ton. Blagovna menjava med državama je prejšnji mesec znašala 20,5 milijarde dolarjev, so pokazali danes objavljeni podatki Pekinga, pri čemer je kitajski uvoz iz Rusije znašal 11,3 milijarde dolarjev.

Vse N1ajboljše: Kaj se dogaja v zakulisju N1?

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje