So Ukrajinci Putina stisnili v kot? Pripravljen je zavrteti čas nazaj

Ruski predsednik Vladimir Putin je sporočil, da je Moskva pripravljena na mirovna pogajanja z Ukrajino, ki bi kot izhodišče vzela dogovor, do katerega so prišli leta spomladi 2022 v Istanbulu. Izjava sledi le nekaj dni po obsežnih ukrajinskih napadih na rusko energetsko infrastrukturo, ki so povzročili pomanjkanje goriva.
Rusija je pripravljena na pogajanja z Ukrajino, je le nekaj dni po novih ukrajinskih obsežnih napadih na rusko naftno infrastrukturo, ki so povzročili pomanjkanje goriva, na srečanju z vladnimi uradniki sporočil ruski predsednik Vladimir Putin.
"Rusija je, kot smo že večkrat poudarili, pripravljena na mirovna pogajanja z Ukrajino. Pripravljena jih je nadaljevati na podlagi dogovorov, doseženih v Istanbulu, dogovorov, ki jih je, naj spomnim, parafirala ukrajinska delegacija," je po navedbah ruskih medijev dejal Putin.
Po besedah ruskega predsednika bi morali pri pogajanjih upoštevati tudi dogovore, dosežene v Anchorageu na Aljaski, kjer se je srečal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, ter dejanske razmere na terenu.

Prvi pogovori med Moskvo in Kijevom so potekali v Turčiji kmalu po začetku vojne leta 2022. Spomladi istega leta je bil v Istanbulu parafiran tudi osnutek mirovnega sporazuma.
Pogajanja so bila nato prekinjena, znova pa so jih obnovili leta 2025, ko sta strani opravili tri kroge pogovorov, in sicer 16. maja, 2. junija in 23. julija, poroča turška tiskovna agencija Anadolu. Ti so med drugim privedli do obsežnih izmenjav vojnih ujetnikov ter priprave osnutkov memorandumov, v katerih sta obe strani predstavili svoja stališča glede morebitnega mirovnega sporazuma.
Pozneje sta se v Anchorageu srečala predsednika Rusije in ZDA. Na srečanju je nastal mirovni načrt z 28 točkami, ki so ga kasneje skrčili na 20 točk. Ukrajina naj bi medtem zavrnila kakršnekoli ozemeljske koncesije.
Ob ameriškem posredovanju sta Moskva in Kijev letos opravila še tri kroge pogajanj. Prva dva sta 23. in 24. januarja ter 4. in 5. februarja potekala v Abu Dabiju, tretji pa 17. in 18. februarja v Ženevi. Pogajalski proces se je nato ustavil po ameriško-izraelski vojni proti Iranu.
Ukrajina stopnjuje napade na energetsko infrastrukturo
Putinova izjava prihaja po novih ukrajinskih napadih na rusko energetsko infrastrukturo. Ti so se sicer od začetka leta 2026 podvojili, prejšnji teden pa je bil v enem največjih tovrstnih napadov od začetka vojne zadet tudi naftni obrat v Moskvi, piše SkyNews.
Ukrajina je ponoči znova napadala tudi zasedeni polotok Krim. Zaradi napadov je del Sevastopola ostal brez elektrike, je sporočil tamkajšnji guverner Mihail Razvožajev. "Sovražnik spet napada (...) in nam skuša odvzeti normalne življenjske pogoje ter sejati paniko," je dejal in prebivalce pozval, naj pomagajo prizadetim.

Po navedbah nemške tiskovne agencije dpa je Ukrajina napadla tudi obrat za predelavo plina v Orenburgu, daleč od frontne črte. Guverner Jevgenij Solncev je sporočil, da so nad industrijskimi objekti sestrelili več dronov. O ranjenih ali materialni škodi pa za zdaj ne poročajo.
Ukrajinski napadi na rusko infrastrukturo se sicer nadaljujejo tudi v času ugibanj o morebitni poletni ruski ofenzivi v Donbasu. Če bi Moskvi uspelo zavzeti štiri ključna mesta v regiji, bi se po ocenah analitikov znašla v precej ugodnejšem pogajalskem položaju.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje