Srbija
Hrvatska
Bosna i Hercegovina
Raziskovalci napovedujejo še veliko bolj črne scenarije
Nova študija evropskih raziskovalcev je pokazala, da bi lahko požari v naravi tudi po najbolj optimističnem scenariju omejevanja segrevanja planeta zajeli 39 odstotkov več površin v Evropi, če ne bodo sprejeti učinkovitejši ukrepi za njihovo obvladovanje.
Požari v naravi naj bi do konca stoletja tudi po najbolj optimističnem scenariju omejevanja segrevanja planeta zajeli 39 odstotkov več površin v Evropi, razen če bodo sprejeti učinkovitejši ukrepi za njihovo obvladovanje, je pokazala nova študija evropskih raziskovalcev, objavljena v znanstveni reviji Global Change Biology.
Po najslabšem scenariju, ki so ga modelirali raziskovalci in po katerem bi se svet segrel za 3,6 stopinje Celzija glede na predindustrijsko obdobje, pa bi se požgana površina skoraj potrojila, poroča Guardian.
Študija je pokazala, da bi lahko z izboljšanjem obvladovanja požarov to povečanje zmanjšali za več kot 70 odstotkov, a ga vseeno ne bi mogli povsem preprečiti.
"Naložbe v obvladovanje požarov lahko do določene mere pomagajo, toda če bomo nadaljevali po poti visokih izpustov, bomo še vedno priča velikemu povečanju požganih površin," je za Guardian dejal Maik Billing, raziskovalec ekosistemov na Potsdamskem inštitutu za raziskovanje vplivov podnebnih sprememb (PIK) in glavni avtor študije. "Obvladovanje požarov ne more nadomestiti ukrepov za blaženje podnebnih sprememb," je poudaril.
Raziskava je bila objavljena v času, ko požari pustošijo po več evropskih državah. Potem ko so se južnejše Francija, Španija, Italija, Hrvaška in Grčija več tednov spopadale z velikanskimi ognjenimi stihijami, pa so veliki požari zajeli tudi severnoevropske države, kot so Združeno kraljestvo, Belgija in Nemčija.
Po podatkih, ki jih je v danes objavil Evropski informacijski sistem za gozdne požare, bo letošnja požarna sezona v EU po vsej verjetnosti tretja najhujša doslej, za letoma 2025 in 2022. Doslej je pogorelo več kot 600.000 hektarjev, v Belgiji, Franciji in na Slovaškem pa so bili za ta del leta že podrti rekordi.
Raziskovalci so primerjali napovedano letno požgano površino v obdobju 2070–2100 z modeliranimi rezultati za obdobje 2000–2030 in ugotovili, da je največji dejavnik sprememb povečanje pogostosti vremenskih razmer, ugodnih za nastanek in širjenje požarov.
Po optimističnem scenariju, po katerem bi globalno segrevanje omejili na 1,8 stopinje Celzija, kar je nekoliko več od sedanjih 1,4 stopinje Celzija, bi se v nekaterih regijah vremenske razmere, ugodne za požare, zmerno poslabšale, drugod pa bi bilo sprememb malo.
Po pesimističnem scenariju, ki predvideva segretje za 3,6 stopinje Celzija do konca stoletja, pa so raziskovalci ugotovili dosledno poslabševanje požarno nevarnih vremenskih razmer v "praktično vsej Evropi". Znanstveniki sicer pričakujejo, da bodo sedanje politike do konca stoletja privedle do približno 2,6 stopinje Celzija globalnega segrevanja.
Z drugim modelom so raziskovalci ugotovili, da bi lahko nadaljnje izboljšave pri gašenju požarov ublažile posledice vse slabših vremenskih razmer. V hladnejšem scenariju bi se požgana površina zmanjšala za 92 odstotkov v primerjavi s scenarijem, v katerem bi učinkovitost gašenja ostala na današnji ravni. Raziskovalci so indeks človekovega razvoja uporabili kot približek za sposobnost države oziroma družbe za učinkovito gašenje požarov, vendar so priznali, da je zaradi vse pogostejših megapožarov težko sklepati na prihodnost zgolj na podlagi preteklih izkušenj, še piše Guardian.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje
