Posebna velika porota je med preiskavo prizadevanj Donalda Trumpa in njegovih zaveznikov, da bi spremenili izid predsedniških volitev 2020 v Georgii, ugotovila, da so nekatere zaslišane priče lagale pod prisego. Zanje je priporočila kazenski pregon.
Posebna velika porota, ki je preiskovala prizadevanja Donalda Trumpa in njegovih zaveznikov, da bi spremenili izid predsedniških volitev 2020 v Georgii, je ugotovila, da so nekatere zaslišane priče lagale pod prisego in je zanje priporočila kazenski pregon.
Delno objavo poročila velike porote, ki je bila sestavljena le za ugotovitev, ali obstajajo elementi kaznivih dejanj za kazenski pregon, je odredil državni sodnik Robert McBurney. Pred tem je upošteval prošnjo tožilke okrožja Fulton, ki zajema glavno mesto Atlanto, Fani Willis, naj vseh podrobnosti ne objavi, ker je tik pred tem, da začne s kazenskim pregonom, objava pa bi temu škodovala.
Trump je po porazu v Georgii leta 2020 klical republikanske državne uradnike in pritiskal nanje, da mu nekje najdejo tistih manj kot 12.000 glasov, ki jih potrebuje za zmago proti demokratu Joeju Bidnu. Uradniki so ga spoštljivo zavrnili, kljub temu je nato v ogenj pošiljal svoje zaveznike, kot sta senator Lindsey Graham iz Južne Karoline in bivši odvetnik Rudy Giuliani.
McBurney je v odredbi zapisal, da zdaj ni primerno objaviti celotnega poročila, ker je pomembno zaščititi procesne pravice ljudi, za katere je velika porota priporočila obtožbe.
Ni jasno, kdo je lagal
Velika porota je v sedmih mesecih dela zaslišala 75 prič in ni jasno, kdo je lagal. Jasno pa je, da gre za boj med republikanci, saj sta bila zaslišana tudi guverner Brian Kemp in državni sekretar Brad Raffensperger, ki sta zavračala Trumpove pritiske.
Trump in njegovi zavezniki niso imeli nobenih dokazov o volilnih prevarah, zato so njihove tožbe padale na sodiščih. Trump je nadaljeval z izmišljotinami, kar je na koncu privedlo do napada na kongres 6. januarja 2021, ko so njegovi privrženci skušali preprečiti formalno potrditev Bidnove zmage na volitvah. Vse to je že ugotovila preiskava kongresnega odbora, ki je priporočila kazenski pregon Trumpa.
Velika porota v Georgii je zbirala tudi dokaze o tem, da so si Trumpovi republikanci sestavili seznam 16 lažnih elektorjev, do katerih zaradi poraza ni bil upravičen, razne trditve o prevarah, ki so povzročile grožnje s fizičnim nasiljem in blatile ugled ljudi ter druge ukrepe v smeri spremembe volje volivcev.
Kazenska preiskava v Georgii ni edina grožnja Trumpu, ki ga oblega tudi posebni tožilec pravosodnega ministrstva ZDA Jack Smith. Televizija CNN poroča, da je trenutno v teku kar osem sodnih bojev urada tožilca s Trumpom in zavezniki glede zaslišanj in dostopu do informacij v preiskavi, ki zajema prizadevanja za spodnašanje izida volitev in odtujitev zaupnih dokumentov iz Bele hiše.
Bivši podpredsednik ZDA Mike Pence, ki so ga Trumpovi privrženci med napadom na kongres želeli obesiti, se skuša izogniti zaslišanju pod prisego s sklicevanjem na tako imenovani izvršni privilegij predsednika ZDA.
Trump je to doslej skušal v številnih drugih pravnih sporih, vendar argument ni vzdržal, ker Trump pač ni več predsednik. To je potrdilo tudi vrhovno sodišče ZDA, očitno pa gre za taktiko zavlačevanja vse tja do morebitne nove izvolitve za predsednika ZDA novembra leta 2024.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!