Zunanji ministri članic EU so se danes po besedah visokega zunanjepolitičnega predstavnika unije Josepa Borrella strinjali, da je treba oživiti sodelovanje s Turčijo. Ključna za to bo rešitev ciprskega vprašanja v skladu z resolucijami Združenih narodov. O odnosih s Turčijo so razpravljali po zahtevi Ankare za oživitev pristopnih pogajanj.
“Strinjali smo se, da mora Evropska unija sodelovati s Turčijo, graditi na skupnih interesih ter skušati premostiti obstoječe razlike,” je po zasedanju zunanjih ministrov EU povedal Josep Borrell. Za oživitev tega sodelovanja bo po njegovih besedah ključna razrešitev ciprskega vprašanja v skladu z ustreznimi resolucijami Združenih narodov.
Vsi dosedanji poskusi pogajanj o ponovni združitvi ciprskega otoka, ki je razdeljen na grški in ciprski del, so bili neuspešni. Pogovori pod okriljem Združenih narodov pa so že leta v zastoju. Poleg rešitve ciprskega vprašanja je pogoj za sodelovanje s Turčijo tudi spoštovanje temeljnih svoboščin in vrednot, kot so opredeljene v Evropski konvenciji človekovih pravic, h kateri je pristopila tudi Ankara.
“Prepričani smo, da so trdnejši odnosi med Turčijo in Evropsko unijo v interesu obeh strani. Trajna umiritev napetosti v Vzhodnem Sredozemlju pa bo prispevala k stabilnosti in varnosti celotne regije,” je še povedal Borrell po razpravi z zunanjimi ministri EU, na podlagi katere bo pripravil poročilo o odnosih z Ankaro.
O tem so razpravljali, potem ko je turški predsednik Recep Tayyip Erdogan v zameno za podporo švedskemu vstopu v zvezo Nato zahteval obnovitev pristopnih pogajanj z EU. Švedska se je na pogovorih ob robu nedavnega vrha zavezništva v Vilniusu strinjala, da bo kot članica EU aktivno podpirala napore za oživitev turškega pristopnega procesa. Pogajanja so se začela leta 2005, a so že dolgo v zastoju.
Odnosi med EU in Turčijo so se močno zaostrili po neuspelem državnem udaru v Turčiji julija 2016, po katerem je Erdogan ostro ukrepal proti podpornikom muslimanskega klerika Fethullaha Gülena, ki mu pripisujejo odgovornost za poskus državnega udara. EU in druge zahodne države so Erdoganu pri tem očitale zatiranje človekovih pravic.
Odnosi med članicama EU Grčijo in Ciprom ter Turčijo pa so bili v zadnjih letih večkrat napeti zaradi turških raziskav morskega dna v vzhodnem Sredozemskem morju, katerih namen je bilo iskanje morebitnih nahajališč zemeljskega plina
“Razprava o članstvu Turčije smiselna, če bo pri tem iskrena”
Po velikem nazadovanju Turčije pri spoštovanju vrednot in načel Evropske unije v zadnjih približno desetih letih se po besedah slovenske zunanje ministrice Tanje Fajon zdi, da je v zadnjem času prišlo do določenih pozitivnih premikov. Tudi poteze turškega predsednika Erdogana nakazujejo na to, da si Ankara znova želi navezave na EU, je glede Erdoganove zahteve, da v zameno za turško podporo vstopu Švedske v zvezo Nato unija oživi pristopna pogajanja s Turčijo, povedala Fajon.
“Če Turčija sama kaže pripravljenost, če bo kazala tudi pripravljenost pri izpolnjevanju pogojev, jaz ne vidim razloga, zakaj se v tej smeri ne bi pogovarjali,” je dejala.
Na mizi je namreč veliko pomembnih skupnih izzivov, pri čemer je Fajon omenila upravljanje migracij, ciprsko vprašanje in posredniško vlogo Turčije v ruski agresiji na Ukrajino. Dodala je, da je Turčija strateškega pomena za Slovenijo.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!