Ameriška agencija za zdravila (FDA) je odobrila novo zdravilo, ki v zgodnjih fazah deluje s ciljem upočasnitve napredovanja Alzheimerjeve bolezni. Proizvajalec bo do konca finančnega leta zaprosil za odobritev zdravila tudi v EU.
Ameriška agencija za zdravila (FDA) je včeraj izdala odobritev za zdravilo Leqembi, namenjeno zdravljenju Alzheimerjeve bolezni v zgodnjih fazah. Gre za intravenozno zdravilo, ki ga bolnikom lahko predpiše zdravnik, prejmejo ga pa vsakih 14 dni. Zdravilo sta razvili dve podjetji: japonski Esai in ameriški Biogen. Eisai je napovedal, da bo do konca finančnega leta, ki se zaključi 31. marca, zaprosil za odobritev zdravila tudi na Japonskem in v EU.
Zdravilo deluje tako, da zmanjšuje nabiranje proteina amiloid beta v možganih, ki je povezan z razvojem Alzheimerjeve bolezni. Pod vplivom zdravila imunski sistem preprečuje nabiranje tega proteina, so zapisali pri Guardianu.
“To zdravilo predstavlja najnovejšo terapijo, ki ciljno deluje in vpliva na temeljne procese Alzheimerjeve bolezni in ne zdravi zgolj njenih simptomov,” je povedal dr. Billy Dunn, vodja oddelka za nevroznanost v centru FDA, ki se ukvarja z ocenjevanjem in raziskavo zdravil.
Povezavo med amiloidom beta in Alzheimerjevo boleznijo je pred 30 leti odkril britanski genetik in molekularni biolog, Sir John Hardy. Prvo zdravilo za zdravljenje alzheimerjeve bolezni, ki deluje na amiloid beta, je bilo odobreno leta 2021. Je pa bilo precej kritik na račun počasnega postopka odobritve zdravila, a pri njem naj ne bi bilo dokončnih zagotovil, da zdravilo dejansko upočasnjuje napredovanje bolezni. Agencija je Leqembi odobrila po t. i. pospešenem postopku, ki je namenjen čimprejšnji odobritvi zdravil, ki so potrebna za zdravljenje najhujših bolezenskih stanj.
Rezultati kliničnih raziskav, v katero je bilo vključenih 1975 oseb: 898 jih je prejelo lecanemab (glavno učinkovino zdravila), 897 pa placebo, so pokazali, da lecanemab znižuje amiloidne markerje zgodnje Alzheimerjeve bolezni. Pri pacientih, ki so prejemali zdravilo, so po 18 mesecih zaznali tudi zmerno nižji upad kognitivne dejavnosti, v primerjavi s tistimi, ki so prejemali placebo.
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je Alzheimerjeva bolezen najpogostejša oblika demence, za katero trpi več kot 55 milijonov ljudi po svetu, vsako leto pa zaznajo okoli 10 milijonov novih primerov. Svetovna zdravstvena organizacija je demenco označila za javnozdravstveno prioriteto še pred pojavom covida-19. Demenca je izraz za več bolezni, ki prizadenejo spomin in druge kognitivne sposobnosti ter obnašanje, kar močno vpliva na človekovo sposobnost ohranjanja vsakodnevnih aktivnosti. Čeprav starost močno povečuje tveganje za razvoj demence, ta ni normalen del staranja, je zapisano na spletni strani WHO.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!