Jutri bo minilo leto dni, odkar je ruski predsednik Vladimir Putin prek televizijskih ekranov naznanil posebno vojaško operacijo v Ukrajini, kamor so za tem odpeljali ruski tanki in oklepniki. Hitro posredovanje, ki ga je napovedal Putin, se je sprevrglo v kruto in krvavo vojno, v kateri je Ukrajina ob pomoči Zahoda razkrila šibkosti ruske vojske. V prvih dneh bojevanja si veliko ljudi ni predstavljalo, da bodo ukrajinske sile zdržale pritisk in še pred prvo obletnico izvedle dve uspešni protiofenzivi. Objavljamo ključne dogodke v minulem letu, ki je močno spremenilo Evropo in svet.
Mineva leto dni od začetka vojne v Ukrajini, ki je dodobra pretresla mednarodno politiko in odnose med državami postavila na glavo. Po tem, ko so 24. februarja 2022 v Ukrajino zapeljali ruski tanki in oklepniki, so analitiki verjeli, da bo ukrajinski odpor zdržal nekaj dni, morda tednov.
Ob prvi obletnici ukrajinski vojaki še vedno stojijo na obrambnih položajih in kljubujejo ruski vojski ter njenim podizvajalcem. Ob izdatni vojaški pomoči Zahoda, ki pa ni bila vedno zadostna in pravočasna, so v letu hudih bojev razbili predstavo o vsemogočni ruski vojski.
Da bi Rusija lahko napadla svojo sosedo, so decembra 2021 prva opozarjala poročila ameriških obveščevalnih služb, ki so spremljale kopičenje ruskih sil ob meji z Ukrajino. Marsikdo ni verjel, da bo prišlo do vojaškega spopada, Ukrajina pa se je kljub dvomom pripravljala na vojno. Rusija je medtem vse očitke o načrtovanju invazije zanikala, hkrati pa zahtevala, da se zveza Nato neha širiti v vzhodno Evropo in preneha vojaške aktivnosti na tem območju. Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je zahteve zavrnil z besedami, da bo, “če Rusija res želi manj Nata blizu meja, dobila ravno nasprotno”.
Februarja lani je nato ruski predsednik Vladimir Putin priznal neodvisnost separatističnima regijama Doneck in Lugansk, kjer so spopadi ukrajinskih sil s proruskimi uporniki potekali že od leta 2014, ko si je Rusija nezakonito priključila tudi polotok Krim. Po več incidentih in dneh izrednih razmer je predsednik Putin 24. februarja zgodaj zjutraj nagovoril državljane in sporočil, da bo ruska vojska začela “posebno vojaško operacijo” v regiji Donbas na vzhodu Ukrajine. Napovedal je demilitarizacijo in denacifikacijo Ukrajine. Vojna na evropskih tleh se je začela.
Kolona ruskih vojaških vozil na poti proti ukrajinski meji (Vir: PROFIMEDIA)
Ruska vojska (Vir: REUTERS/Stringer)
Posebne enote ukrajinske vojske pred Kijevom (Vir: Gleb Garanich /REUTERS)
REUTERS
Ruski vojaki v Ukrajini (Vir: PROFIMEDIA)
Trupla civilistov v Buči (Vir: Zohra Bensemra/REUTERS)
Trupla civilistov v Buči (Vir: Zohra Bensemra/REUTERS)
Zohra Bensemra/REUTERS
Uničeni Irpin po umiku ruske vojske (Vir: Denis Sadiković/N1)
Pokopališče v Irpinu (Vir: Zohra Bensemra/REUTERS)
Kmalu za tem so se po državi že oglasile sirene, ki so opozarjale na vojaški napad. V več mestih so poročali o eksplozijah, na ukrajinsko ozemlje je iz treh smeri vdrla ruska vojska. Že prvi dan so spopadi potekali tudi na vojaškem letališču Hostomel v bližini Kijeva, ki so ga ruski padalci nekaj časa zasedali. Uspešna zasedba bi ruski vojski predstavljala odlično strateško točko za oskrbovanje enot in hiter napad na Kijev. Vendar je ukrajinska obramba prvič pokazala zobe in še pred koncem prvega dne vojne znova prevzela nadzor nad letališčem.
Ruske sile so v naslednjih tednih napredovale hitro in zasedle dele države na severu, vzhodu in jugu Ukrajine. Zasedle so tudi predmestje Kijeva, kjer so vztrajale več tednov. V prestolnici so se ukrajinski branilci pripravljali na srdito obrambo mesta, ki se mu je bližal skoraj 64 kilometrov dolg konvoj sovražnikovih vojaških vozil. Vendar so ruske sile obtičale v predmestju prestolnice, ključni boji pa so se namesto na glavnih kijevskih ulicah odvili v mestih okoli Kijeva.
N1
Prve težave ruske vojske in grozote Buče
Ruska vojska je prvič zašla v težave. Hitro napredovanje se je ustavilo in konec marca je sledila odločitev za umik enot iz okolice Kijeva in severa države. V Kremlju so takrat dejali, da se želijo osredotočiti na vzhod države, kamor so napotili umaknjene enote. Kijev je ostal nedotaknjen, z ulic pa so kmalu začeli odstranjevati protitankovske ovire.
Močno pa so bila prizadeta mesta v neposredni okolici prestolnice, ki jih je zasedla Rusija. Umik je razkril razdejanje in ogromno civilnih žrtev v Irpinu, v bližnjem mestu Buča pa so svet pretresli posnetki trupel civilistov, ki so ležala po cestah. Vojska in novinarske ekipe, ki so prve vstopile v mesto, so poročale o množičnih grobiščih in pobitih civilistih z zvezanimi rokami. Svet je bil ob fotografijah iz Buče pretresen, v mednarodni skupnosti pa so začeli razmišljati o sodnem pregonu odgovornih za vojne zločine.
N1
Boji so se po umiku nadaljevali, osrednja tarča ruske invazije pa je postalo obmorsko mesto Mariupol. Mesto je bilo obkoljeno kmalu po začetku vojne, dolgotrajno obstreljevanje pa je uničilo 90 odstotkov mesta. Rusko topništvo je med drugim obstreljevalo tudi bolnišnico in porodnišnico ter gledališče, kjer so zavetje iskali civilisti. Umrlo je ogromno civilnega prebivalstva, večino pa so po več poskusih med aprilom in majem uspeli evakuirati.
Potem ko so ruske enote večino mesta že zasedle, se je skupina vojakov in civilistov zatekla v jeklarno Azovstal. Boji okoli jeklarne, ki pod seboj skriva več predorov, delavnic in zaklonišč, kamor so se branilci zatekli, so trajali vse do konca maja, ko je vodstvo ukrajinskih oboroženih sil borcem v jeklarni naročilo, naj prenehajo obrambo mesta.
Ukrajinski vojaki v jeklarni Azovstal (Vir: Dmitro Kozackij)
Zahodne zaveznice v “logistični tekmi” zagotavljanja vojaške pomoči
Pomembno vlogo je pri uspešni obrambi Ukrajine igrala vojaška pomoč Zahoda. Daleč največ so jo zagotovile ZDA, pred zaveznicami pa je nov izziv. Ukrajina v zelo kratkem času krvavo potrebuje veliko artilerijskega streliva večjega kalibra. Kot je na zasedanju obrambnih ministrov dejal generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg, ukrajinsko topništvo porabi nekajkrat več streliva, kot ga lahko zaveznice proizvedejo. Po ocenah, ki jih navaja agencija AP, Ukrajinci na dan izstrelijo med 6.000 in 7.000 topniških izstrelkov. To je še vedno trikrat manj od ruske vojske, ki je peščico vojaških uspehov v preteklem letu dosegla predvsem na krilih srditih topniških obstreljevanj, ki so oblegana mesta skoraj zravnala z zemljo.
Viacheslav Ratynskyi/REUTERS
Hitrost je v tej “logistični tekmi”, kot jo je poimenoval Stoltenberg, bistvenega pomena. Pri CNN so v analizi zapisali, da med vojaško pomoč, ki jo Ukrajina nujno potrebuje takoj, sodijo prav topniški izstrelki, protizračna obramba in rakete daljšega dosega. V dolgoročnejše pakete vojaške pomoči, s katerimi bo Ukrajina spomladi skušala doseči preboj, pa so uvrstili sistem zračne obrambe patriot, sodobne tanke abrams M1, leopard 2 in challenger 2 ter raketni sistem GLSDB. S slednjim bi lahko ukrajinski vojaki znova ciljali na skladišča orožja, ki jih je Rusija umaknila izven dosega raketnih sistemov, ki jih imajo Ukrajinci sedaj na razpolago.
Poletje na bojiščih ni prineslo večjih novosti. Ukrajina je od zahodnih zaveznic dobivala nove pošiljke orožja, med njimi tudi raketni sistem HIMARS, s katerim je kasneje uničevala ruska skladišča orožja. Glavnina bojev je potekala v Donbasu, v Moskvi pa je odmeval atentat na Darjo Dugino, hčerko filozofa in Putinovega zaveznika Aleksandra Dugina.
Protiofenziva, mobilizacija, referendumi in priključitev ukrajinskih regij
Do večjih premikov na bojiščih je znova prišlo septembra, ko je ukrajinska vojska sprožila dolgo časa napovedovano protiofenzivo. Analitiki in vojaški poveljniki, vključno s tistimi v ruskih vrstah, so verjeli, da bo do napovedane protiofenzive prišlo na jugu države, vendar so ukrajinske enote Ruse presenetile na severu in osvobodile pomembni del ozemlja okoli mest Harkov in Izjum.
Kmalu za tem je ruski predsednik Putin sprejel več odmevnih odločitev. Zdesetkane in utrujene vojaške vrste je odločil popolniti z naborniki in razglasil delno mobilizacijo 300 tisoč Rusov. Poteza je v beg pognala množico moških, ki niso želeli prisilno obleči vojaške uniforme. Druga odmevna poteza je bila izvedba referendumov o priključitvi ukrajinskih regij Lugansk, Doneck, Herson in Zaporožje, ki jih je ruska vojska v celoti ali delno nadzirala. Ogorčena svetovna javnost je referendume, na katerih je bila večina za priključitev k Rusiji, označila za lažne in nelegalne. Kljub nasprotovanjem je konec septembra v Moskvi sledilo veliko slavje ob priključitvi štirih regij Rusiji.
Do konca leta se je na bojiščih začel uveljavljati pat položaj. Izjema je bil novembrski ruski umik iz mesta Herson po tem, ko so ukrajinske enote svojo protiofenzivo izvedle še na jugu države. Vpletene pa sta jeseni presenetila še dva izredna dogodka. Oktobra je na krimskem mostu odjeknila silovita eksplozija in poškodovala edino povezavo med enostransko priključenim Krimom in celinsko Rusijo. Zahodnim zaveznicam pa so se novembra prižgali vsi alarmi, ko je na poljsko vas Przewodów padla raketa in ubila dva človeka. Takoj po napadu so za dejanje obtožili Rusijo, kasneje pa se je izkazalo, da je šlo za ukrajinsko raketo, ki je prestrezala ruske izstrelke.
Uničeni ruski tanki na razstavi v Kijevu (Vir: Denis Sadiković/N1)
Marko Djurica/REUTERS
Glasovanje v Donecku (Alexander Ermochenko/REUTERS)
Slavje v Moskvi ob priključitvi Donbasa k Rusiji (Foto: Sputnik/Mikhail Metzel/REUTERS)
Slavje v Moskvi ob priključitvi Donbasa k Rusiji (Vir: REUTERS)
Veselje ob osvoboditvi Hersona (Vir: Murad Sezer/REUTERS)
Zračni napad na Kijev (Vir: REUTERS/Gleb Garanich)
REUTERS/Marko Djurica
Boji v Bahmutu (Vir: PROFIMEDIA)
Ruski vojak v strelskem jarku na ukrajinskem bojišču (Vir: PROFIMEDIA)
Zima je na fronto prinesla statično bojevanje. V Donbasu sta si obe vojski izkopali strelske jarke, ki bolj kot na sodobno vojskovanje spominjajo na bojišča iz prve svetovne vojne. Ruske sile počasi ožijo obroč okoli strateškega mesta Bahmut na vzhodu, ki si ga prizadevajo zasesti že več mesecev. Bolj kot na hitre prodore se obe strani sedaj zanašata na intenzivna artilerijska obstreljevanja. Rusija je ob nizkih temperaturah skušala moralo Ukrajincev zlomiti tudi s stalnimi in obsežnimi zračnimi napadi na energetske objekte, ki so prebivalce ukrajinskih mest pustili v temi in mrazu.
Kaj bodo prinesle pomladne ofenzive?
Ob prvi obletnici ruske invazije se obe strani potihoma pripravljata na prihajajoče boje. Ukrajina si je v tem času skušala od Zahoda zagotoviti čim več orožja, zaradi česar je predsednik Volodimir Zelenski prvič od začetka vojne obiskal več evropskih držav. Pomembno zagotovilo zaveznic je dobil konec januarja, ko so mu ZDA, Združeno kraljestvo, Nemčija in še nekatere druge države obljubile dobavo sodobnih bojnih tankov. Kako ključni bodo pri obrambi Ukrajine, se bo pokazalo spomladi, ko naj bi prvi tanki prispeli na bojišče.
N1
Vendar se na morebitne ofenzive in protiofenzive pripravljajo tudi v Moskvi. Novinar CNN Tim Lister je v analizi za omenjeni medij ocenil, da bodo ruske sile najverjetneje skušale dokončno prevzeti popolni nadzor nad pokrajinama Lugansk in Doneck. Tako torej obe strani računata vsaka na svojo pomladansko ofenzivo, ki pa se bo po začetnem zanosu najverjetneje sprevrgla v novo epizodo pozicijskega bojevanja. Prav zato je vse manj upanja, da smo v letu 2023 kakorkoli bližje koncu konflikta in miru na evropskih tleh.
Menu Item
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje