Mnogi prisegajo, da so ta živila ključ do zdravja in dolgoživosti. Kaj pravi znanost?

Kurkuma, pekoča paprika, ingver in druge začimbe že dolgo veljajo za priljubljen del zdrave prehrane. Nekateri jim pripisujejo skoraj čudežne učinke – od krepitve imunskega sistema in preprečevanja bolezni do podaljševanja življenja. Toda koliko je v teh trditvah resnice? Kot piše BBC, znanstvene raziskave ponujajo precej bolj zapleten odgovor, kot bi si morda želeli.

Začimbe so že tisočletja del naše prehrane. Z njimi izboljšujemo okus jedi, pripravljamo napitke in včasih celo nadomeščamo sol. V zadnjih letih pa so številne iz vsakdanjih kuhinjskih sestavin postale prava spletna uspešnica. Kurkuma se je znašla v priljubljenem zlatem mleku, pekoča paprika naj bi pomagala pri dolgoživosti, nekatere viralne objave pa začimbe predstavljajo kot naravno zaščito pred boleznimi.

Toda ali lahko že majhna količina začimbe v obroku res pomembno vpliva na naše zdravje? In ali lahko pretiravanje z njimi prinese tudi neželene posledice?

Pekoča paprika: lahko pomaga, vendar ni čudežno zdravilo

Pekoča paprika je ena najbolj raziskanih začimb, ko govorimo o morebitnih zdravstvenih koristih. Njena glavna aktivna sestavina je kapsaicin, ki v telesu deluje na receptorje, povezane z zaznavanjem toplote. Prav zaradi njega ob uživanju čilija občutimo pekočino, še piše BBC.

Nekatere raziskave so pokazale zanimivo povezavo med uživanjem pekoče hrane in daljšo življenjsko dobo.

Italijanska raziskava iz leta 2019, v kateri je sodelovalo več kot 22.000 odraslih, je pokazala, da so imeli ljudje, ki so pekočo papriko uživali več kot štirikrat na teden, za približno 23 odstotkov nižje relativno tveganje za smrt kot tisti, ki je niso uživali oziroma so jo uživali redko.

Podobne ugotovitve je ponudila tudi obsežna kitajska raziskava iz leta 2015, v kateri je sodelovalo skoraj pol milijona odraslih. Tisti, ki so pekočo hrano uživali šest- ali sedemkrat na teden, so imeli za 14 odstotkov nižje relativno tveganje za smrt kot ljudje, ki so jo uživali manj kot enkrat tedensko.

Raziskovalec Lu Qi s Harvarda je pojasnil, da je bila večja poraba pekoče hrane povezana z nižjo umrljivostjo, zlasti zaradi raka ter bolezni srca in dihal.

A to še ne pomeni, da lahko z vsakodnevnim uživanjem čilija preprečimo bolezni ali si zagotovimo daljše življenje.

Raziskave so namreč spremljale prehranske navade ljudi in jih primerjale z zdravstvenimi izidi. Takšne ugotovitve lahko pokažejo povezavo, ne morejo pa same po sebi dokazati, da je prav pekoča paprika povzročila opažene koristi.

Velike količine čilija v raziskavi povezali s slabšim spominom

Kapsaicin ima lahko še nekatere druge učinke. Raziskave so pokazale, da lahko vpliva na porabo energije in apetit, vendar rezultati niso vedno enoznačni.

Zanimiva je tudi raziskava Zumin Shi z Univerze v Katarju, ki je preučevala povezavo med uživanjem pekoče paprike in kognitivnimi sposobnostmi.

Ugotovila je, da je bilo večje uživanje pekoče paprike lahko povezano s slabšimi kognitivnimi rezultati. Najizrazitejša povezava se je pokazala pri spominu.

Raziskovalci so ugotovili, da so ljudje, ki so zaužili več kot 50 gramov pekoče paprike na dan, pogosteje poročali o težavah s spominom. Vendar gre za opazovalno raziskavo, zato ni mogoče sklepati, da je čili povzročil slabše kognitivne rezultate.

Kurkuma: priljubljena začimba, ki ji pripisujejo skoraj čudežne učinke

Če je pekoča paprika znana po svoji ostrini, je kurkuma v zadnjih letih postala sinonim za zdravo prehrano.

Njeno priljubljenost spremljajo številne trditve o koristih za zdravje. Pogosto jo povezujejo z zmanjševanjem vnetij, boljšim počutjem in celo preprečevanjem raka.

Velik del teh pričakovanj temelji na kurkuminu, spojini, ki jo vsebuje kurkuma.

Laboratorijske raziskave so pokazale, da ima kurkumin nekatere zanimive biološke lastnosti, med drugim tudi potencialne protirakave učinke. Toda pomembno je razumeti, da rezultati laboratorijskih poskusov ne pomenijo nujno, da bo enak učinek dosežen tudi v človeškem telesu.

Ena največjih težav je namreč njegova biološka uporabnost. To pomeni, da telo kurkumina po zaužitju ne absorbira in ne izkoristi zlahka.

Raziskovalka Kathryn Nelson, ki je preučevala kurkumin, je opozorila, da ima spojina zaradi slabše biološke dostopnosti precej omejen potencial za uporabo kot zdravilo.

Kurkumin se v prebavilih slabo absorbira, njegova struktura pa se lahko spremeni, ko pride v stik z različnimi snovmi v črevesju. Zato še ni dovolj prepričljivih dokazov, da bi običajne količine kurkume v prehrani prinašale posebne zdravstvene koristi.

Ob tem velja razlikovati med kurkumo, ki jo v majhnih količinah uporabljamo pri kuhanju, in prehranskimi dopolnili z visokimi odmerki kurkumina. Pri nekaterih koncentriranih pripravkih so poročali tudi o poškodbah jeter. Zato večje količine kurkumina ne pomenijo nujno večjih koristi za zdravje.

To ne pomeni, da je kurkuma nekoristna ali da je ne bi smeli uživati. Pomeni predvsem, da je treba biti previden pri trditvah, ki jo predstavljajo kot zdravilo za številne bolezni.

Prave koristi se morda skrivajo v tem, s čim začimbe uživamo

Pri raziskovanju vpliva začimb na zdravje se pojavlja pomembno vprašanje: ali so ljudje, ki jih redno uživajo, bolj zdravi zaradi začimb ali zaradi celotnega načina prehranjevanja?

Pekoča paprika je namreč pogosta sestavina mediteranske prehrane. V številnih državah jo uporabljajo pri pripravi zelenjave, stročnic in testenin.

Raziskovalka Marialaura Bonaccio, avtorica italijanske študije iz leta 2019, je opozorila, da so pekoče paprike v mediteranskih državah pogosto del obrokov, ki vključujejo tudi zelenjavo in stročnice.

Prav zato je težko ločiti morebitni učinek začimbe od koristi drugih živil, ki jih ljudje uživajo skupaj z njo.

Raziskovalci so pri analizah sicer upoštevali tudi druge prehranske in življenjske navade, vendar pri opazovalnih raziskavah ni mogoče povsem izključiti vpliva drugih dejavnikov. Zato ostaja nejasno, kolikšen del opažene povezave je mogoče pripisati samemu čiliju.

Strokovnjaki vse pogosteje poudarjajo, da je pomembnejši od posamezne začimbe celoten prehranski vzorec. Prehrana, bogata z zelenjavo, sadjem, stročnicami, polnovrednimi žiti in zdravimi maščobami, ima bistveno trdnejšo znanstveno podporo kot uživanje posameznega živila z domnevnimi čudežnimi učinki.

Začimbe lahko pomagajo tudi na bolj preprost način

Čeprav njihove neposredne zdravstvene koristi še niso povsem pojasnjene, imajo začimbe lahko pomembno vlogo pri izboljševanju prehrane.

Ena od prednosti je, da lahko z njimi zmanjšamo uporabo soli. Namesto da jedi dodajamo večje količine natrija, lahko okus izboljšamo s poprom, česnom, papriko, kurkumo ali drugimi začimbami.

Manjši vnos soli je lahko koristen za zdravje, zlasti za uravnavanje krvnega tlaka.

Začimbe imajo tudi dolgo zgodovino uporabe pri konzerviranju hrane. Nekatere njihove sestavine lahko vplivajo na rast mikroorganizmov, vendar to ne pomeni, da lahko začimbe same po sebi zagotovijo varno shranjevanje živil.

Pomembno je tudi, da z njimi ne pretiravamo. Pri nekaterih ljudeh lahko zelo pekoča hrana povzroči neprijetne prebavne težave, uživanje velikih količin koncentriranih izvlečkov začimb pa ni enako uporabi običajnih količin pri kuhanju, še piše BBC.

So začimbe torej res tako zdrave?

Začimbe so lahko odličen dodatek prehrani. Hrani izboljšajo okus, omogočajo manjšo uporabo soli in nas spodbujajo k raznolikemu kuhanju.

Toda za zdaj ni dovolj dokazov, da bi lahko pekočo papriko, kurkumo ali katero drugo začimbo obravnavali kot zanesljivo sredstvo za preprečevanje ali zdravljenje bolezni.

Tudi priljubljeno zlato mleko in drugi napitki z začimbami niso čudežna rešitev za zdravje.

Kot poudarja BBC, je veliko bolj smiselno začimbe vključevati v uravnoteženo prehrano kot pa se zanašati na njihove domnevne zdravilne učinke.

Zato si naslednjič, ko boste jedi dodali ščepec kurkume ali pekoče paprike, privoščite predvsem dober okus. Za svoje zdravje pa poskrbite z raznoliko in uravnoteženo prehrano.