Zakaj ženske slabše prenašajo vročino kot moški?

Ekstremna vročina lahko prizadene vsakogar. Toda vročinski valovi po besedah britanske zdravnice dr. Nighat Arif, specialistke za zdravje žensk, predstavljajo nekakšen stresni test za srčno-žilni sistem žensk in nanje vplivajo bolj kot na moške, piše BBC.

Hormoni in odziv telesa na vročino

Po besedah dr. Arif je večje tveganje za ženske z biološkega vidika povezano z dvema dejavnikoma: naravnim nihanjem ravni hormonov in drugačnim odzivom telesa na vročino v primerjavi z moškimi.

Raziskave, med njimi tudi študija iz leta 2025, kažejo, da ženske proizvajajo manj znoja in se začnejo potiti pri višji telesni temperaturi.

To zmanjšuje sposobnost telesa, da hitro odda odvečno toploto, hkrati pa otežuje prepoznavanje, kdaj je organizem že preobremenjen, saj je na koži in oblačilih vidnega manj znoja.

Ista raziskava je pokazala tudi, da imajo ženske višjo notranjo telesno temperaturo in večji delež telesne maščobe kot moški. Maščobno tkivo deluje kot dodatna izolacijska plast.

Ko se temu pridružijo še naravna nihanja ženskih hormonov, ki po besedah zdravnice porušijo delovanje možganskih centrov za uravnavanje telesne temperature, postane uravnavanje toplote še zahtevnejše.

Ravni estrogena in progesterona se najbolj spreminjata med menstrualnim ciklom, v perimenopavzi, menopavzi, med nosečnostjo in dojenjem, zaradi česar telo težje uravnava svojo temperaturo.

Vse to pomeni dodatno obremenitev za srčno-žilni sistem, zlasti v času vročinskih valov.

Zaradi vročine je menstruacija lahko še bolj neprijetna

Občutljivost na vročino se med menstrualnim ciklom spreminja skupaj z nihanjem ravni hormonov, pojasnjuje dr. Arif. V drugi polovici cikla, pred začetkom menstruacije, se zviša raven progesterona. To lahko poveča notranjo telesno temperaturo, zaradi česar je vročina še bolj neprijetna.

Ko se začne menstruacija, pa raven estrogena – hormona, ki ima pomembno vlogo pri uravnavanju telesne temperature – pade na najnižjo raven. Zaradi tega mora srce vložiti več napora, da telo ohladi.

Med menstruacijo telo s krvjo izgublja tudi železo, kar lahko vpliva na kakovost spanja, opozarja dr. Arif. Nizke ravni železa, ki so še posebej pogoste pri ženskah z močnimi menstruacijami, zmanjšujejo sposobnost krvi za prenos kisika. Zaradi tega je srčno-žilni sistem še dodatno obremenjen, je pojasnila zdravnica.

Vročinski oblivi in nočno potenje

Vročinski oblivi in nočno potenje so zaradi upadanja ravni estrogena pogosti pri ženskah v perimenopavzi in menopavzi, pojasnjuje dr. Arif.

Med vročinskim valom so vročinski oblivi in nočno potenje pogostejši ter izrazitejši. Študija o vplivu podnebnih sprememb na menopavzo pa nakazuje, da bi lahko globalno segrevanje te težave v prihodnje še dodatno poslabšalo.

Nosečnost povečuje dovzetnost za vročinski stres

Nosečnice težje uravnavajo telesno temperaturo zaradi večje presnovne aktivnosti in večjih potreb po tekočini, zato so bolj dovzetne za vročinski stres.

Pomembno vlogo imajo tudi hormoni. Kot kaže raziskava, lahko nihanje ravni progesterona v zgodnji in srednji nosečnosti povzroči občutek večje vročine. V poznejših fazah nosečnosti pa se skupaj s progesteronom zviša tudi raven estrogena, kar pomaga znižati telesno temperaturo.

Pomemben dejavnik so tudi telesne spremembe med nosečnostjo. "Večji kot je obseg telesa, večja je obremenitev srčno-žilnega sistema," je pojasnila dr. Arif.

Raziskava obenem nakazuje, da lahko vročinski stres poveča tveganje za neugodne izide za mater in otroka, zlasti pri nosečnostih z večjim tveganjem.

Prepoznajte znake vročinske izčrpanosti in vročinske kapi

Pregled raziskav o vplivu vročine je pokazal, da je izpostavljenost visokim temperaturam povezana z večjim tveganjem za srčno-žilne bolezni in smrt, še posebej pri ženskah.

Med vročinskimi valovi dodatna obremenitev srca lahko povzroči padec krvnega tlaka. V kombinaciji z izgubo tekočine in soli zaradi potenja lahko to privede do vročinske izčrpanosti. Če krvni tlak pade prenizko, se poveča tudi tveganje za srčni infarkt.

"Dobro je, da prepoznate znake vročinske izčrpanosti in vročinske kapi. Pijte dovolj tekočine, uporabljajte ventilatorje ali druge načine hlajenja. Telesno dejavnost opravite pred sončnim vzhodom ali po sončnem zahodu. Uporabljajte kremo za zaščito pred soncem in spremljajte svoj menstrualni cikel," svetuje dr. Arif.

Po njenih besedah je treba vročino obravnavati kot preizkus za srčno-žilni sistem. "Upočasnite tempo in poskrbite za svoje telo," je opozorila.

Vročinska izčrpanost se kaže z:

• občutkom omedlevice ali omotice,
• močnim potenjem,
• hladno, vlažno oziroma lepljivo kožo,
• slabostjo ali bruhanjem,
• mišičnimi krči.

Vročinska kap, ki je veliko nevarnejše stanje in zahteva takojšnjo zdravniško pomoč, pa se kaže z:

• zmedenostjo,
• prenehanjem potenja,
• telesno temperaturo nad 40 stopinj Celzija ter vročo, suho kožo,
• slabostjo ali bruhanjem,
• izgubo zavesti ali pojavom krčev.