Visokotehnološko podjetje SkyLabs iz Maribora ima po letu in pol razvoja nared prototip čipa, katerega uporaba je predvidena v vesolju. Štajerci so si s tem sami ustvarili trg, razlaga tehnični direktor Dejan Gačnik, saj takšne rešitve prej ni bilo mogoče kupiti. Za slovenski čip se danes že zanimajo znane svetovne družbe, prodaja bo predvidoma stekla čez dve leti.
Po 18 mesecih načrtovanja in razvoja ter osmih mesecih proizvodnje ima slovensko podjetje SkyLabs danes lasten prototip čipa, ki je načrtovan za uporabo v vesolju. Inteligentni čip zdaj preverja v svojem laboratoriju, že prej pa so stekli pogovori za prodajo svetovnim velikanom, med njimi francoskemu Airbusu.
“Po letu in pol načrtovanja in razvoja smo lani decembra predali v izdelavo naše prvo integrirano vezje ter pred dvema tednoma prejeli prvih petdeset prototipov. Začeli smo s testi, ki potekajo zelo uspešno. Identificirali smo le nekaj manjših odstopanj, ki pa jih je mogoče uspešno odpraviti s kalibracijo. Čip bomo letos jeseni preverili tudi v radiacijskem laboratoriju Evropske vesoljske agencije (Esa),” je za N1 povedal tehnični direktor mariborskega podjetja Dejan Gačnik.
Napredna zaščita v vesolju
Čip meri le štiri kvadratne milimetre in je v celoti plod slovenskega načrtovanja, medtem ko je proizvodnjo SkyLabs zaupal priznani nemški livarni polprevodnikov X-Fab. Po Gačnikovih besedah je namen čipa varovanje elektronskih komponent pred negativnimi enkratnimi učinki sevanja v vesolju in v osnovi deluje kot napredna in zelo hitra varovalka za ostale polprevodniške komponente.
“Če komponenta, ki jo ščitiš, doživi sevalni dogodek – posledica katerega je kratki stik, jo naš čip zelo hitro zazna, ustavi in s tem prepreči termični pobeg in degradiranje ščitene komponente,” je pojasnil Gačnik in poudaril, da čip sevanja ne preprečuje, temveč ustrezno zaščiti komponento pred nenadnim in naključnim lokalnim segrevanjem.
Inteligentni čip je sogovornik v angleškem jeziku opisal kot LCL oziroma Latch Up Current Limited, kar v slovenščini pomeni omejevalnik električnega toka.
Prodaja čez dve leti
Funkcija takšne zaščite je bila že ob začetku razvoja dobro sprejeta na Esa, ki je objavila razpis za razvoj tovrstnega čipa. Skylabs je oddal vlogo in bil tudi izbran, zato gre za razvojno-raziskovalni projekt, ki ga financira Esa.
Za končno potrditev dizajna čipa Mariborčani potrebujejo še leto dni, prodaja bo predvidoma stekla čez dve leti. To je po Gačnikovih besedah v njihovi industriji običajna časovnica, do takrat pa bodo ponujali prototipna vezja, ki jih inženirji uporabljajo za svoj razvoj. “To ni v celoti kvalificirana komponenta, ker bi bila potem predraga za razvoj. Vseeno jih naše stranke lahko dobijo že konec prihodnjega leta,” je napovedal.
Čip sicer predstavljajo in tržijo že dve leti, predvsem na specializiranih dogodkih in sejmih.
Zanimanja je po besedah tehničnega direktorja precej, izstopa pa podatek, da se pogovarjajo z velikimi podjetji, kot so Airbus, Thales in OHB. “Z njimi delimo prvo tehnično dokumentacijo, ki jo potrebujejo za razumevanje in da se tudi sami naučijo o funkcionalnosti. Imamo že kar nekaj strank za prve prototipne module. Želijo si tudi fizično dobiti čip, da bodo lahko delali prototipna vezja s pomočjo naših varovalk.”
Trik je ojačati osnovne gradnike
V SkyLabs so pojasnili še, da je čip sestavljen iz digitalnega in analognega dela – pri čemer je prvi v celoti oblikovan v podjetju, drugi pa je do določene mere odvisen od proizvajalca.
“Proizvajalec ponuja osnovne gradnike, ki smo jih na najnižji ravni oplemenitili z mehanizmi in pristopi, ki zvišujejo radiacijsko trdnost,” je razvoj opisal Gačnik, ki je poudaril, da so osnovni gradniki v prvi vrsti mišljeni za zemeljsko uporabo, medtem ko je v vesolju prisoten vpliv radiacije. “Komponenta se bodisi stara hitreje bodisi lahko doživi sevalni dogodek. Mi smo celico vzeli in jo oplemenitili. Polprevodniške strukture smo nadgradili in tako preprečili, da bi se radiacijski vplivi dogajali v sami celici. Na osnovi radiacijsko-ojačanih celic smo začeli graditi analogno vezje. Na najnižji ravni moraš torej celice narediti robustne, in potem lahko začneš graditi večje sklope.”
Prva “avtomatska varovalka” za vesolje
Na vprašanje, ali takšnih rešitev še ni na trgu oziroma po čem se razlikujejo od trenutne ponudbe, Gačnik odgovarja, da razliko naredi pristop do tega, kaj ščitijo. “V tradicionalnem načrtovanju opreme za satelite je veljalo, da varovalko postaviš pred ‘škatlo’ – denimo računalnik. Pred njim si naredil varovalko, enako kot doma, kjer imamo varovalko, ki ščiti na primer toplotno črpalko. Če bo prišlo do kratkega stika, bo to varovalko ‘vrglo ven’. Če pa bo kratek stik na nekem notranjem modulu, se to na glavni liniji ne bo videlo. Ko je res nekaj narobe, izklopiš, a takrat je že vse skupaj konec. Računalnik se je okvaril in ti si ga izklopil, da napaka ne bi propagirala še naprej. Mi smo spremenili pristop in rekli, da bomo ščitili pred vsako elektronsko komponento. Pri nas se kratki stik ne more skriti v glavni varovalki, ker mi ščitimo lokalno.”
Inteligentni čip za pretokovno zaščito podjetja SkyLabs je tako nameščen pred vsako komponento na elektronskih vezjih. Prvi prototipi so v Mariboru začeli nastajati že leta 2012, pred tem pa tovrstnih rešitev na trgu ni bilo.
“Danes sta v Evropi dve podjetji, ki razvijata takšen čip. Začeli sta celo pred nami, vendar jima do danes še ni uspelo dati na trg prototipa. Zagotovo pa potrebe in trg za tovrstne čipe že obstajajo tudi za zemeljske aplikacije,” je sklenil Gačnik.
Ob Dejanu Gačniku sta podjetje SkyLabs leta 2014 ustanovila še Tomaž Rotovnik in Iztok Kramberger ter podjetje Teletech, ki je k razvoju prispevalo predvsem finančno.
Prvo osebo so zaposlili dve leti po ustanovitvi, do zdaj se je število povečalo na več kot dvajset. Z leti so postali tudi eno najvidnejših podjetij slovenskega vesoljskega sektorja in lani ustvarili 1,6 milijona evrov prihodkov, kar je zadoščalo za 121 tisoč evrov čistega dobička.
Letos načrtujejo več kot dva milijona evrov prihodkov.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in X.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!