Predsednik vlade Janez Janša je v pogovoru za Televizijo Slovenija ob koncu leta med drugim spregovoril tudi o aktualnih epidemioloških razmerah. Ocenil je, da so "zelo verjetno pred nami dnevi in tedni najvišjih številk okužb", s tem pa težki tedni, ko se bo zelo verjetno treba ponovno odpovedati nekaterim svoboščinam. O aktualnih vprašanjih pa so v pogovoru za Televizijo Slovenija spregovorili tudi predstavniki šestih parlamentarnih strank. Med drugim so večinoma proti uvedbi obveznega cepljenja proti covidu-19, pri tem pa kot razloge navajajo predvsem veliko nezaupanje do pristojnih in dezinformacije, ki sprožajo strah pri nekaterih ljudeh.
O obetu obveznega cepljenja proti covidu-19 Janez Janša ni bil jasen. Je pa ob tem spomnil na odločbe ustavnega sodišča, ki je nekatere dosedanje ukrepe razveljavilo. “Ne trdim, da so bile vse odločbe ustavnega sodišča neutemeljene, daleč od tega, če pa primerjamo to, kar so delale druge države s podobnimi političnimi sistemi in ureditvami (…) potem vidimo, da so naše roke močno zvezane,” je navedel. Po njegovih besedah si tudi stroka “ne upa predlagati nekaterih stvari”, ker bi potem to ustavno sodišče razveljavilo “in bo še večja zmeda”.
Ob ključnem očitku, ki ga je izpostavljalo tudi ustavno sodišče, da je za ukrepe potrebna zakonska podlaga, je spomnil na deset protikoronskih interventnih zakonov. Na ugotovitve opozicije, da gre za predvolilne bonbončke, pa je dodal, da po finančnih učinkih zadnji protikoronski paket še zdaleč ni najbolj radodaren.
Glede zadolževanja države je dejal, da je šel ta denar ljudem in gospodarstvu. “Ohranili smo kapacitete slovenskega naroda, slovenske države, slovenskih javnih sistemov in podsistemov, in seveda slovenskega gospodarstva. Od tukaj pa denar prihaja,” je povzel. Makroekonomske številke po njegovih besedah kažejo, da smo padec, ki smo ga imeli v lanskem letu, nadoknadili že v tretjem kvartalu tega leta. “Največ nas je stala ohranitev delovnih mest, a Slovenija ima v tem trenutku v Evropi eno najvišjih zaposlenosti,” je dodal.
Objektivni kazalci tako kažejo, da “smo ukrepali v redu”, je zatrdil, pri tem pa obžaloval, da je morala vladna koalicija za vsak ta paket posamično zbirati glasove v državnem zboru.
“Razklanost pri vsakem ukrepu se je prenesla v javno sfero”
Pri varovanju človeških življenj se je Slovenija odrezala slabše, Janša pa je izpostavil, da je veliko ljudi umrlo v domovih za starejše, “kjer so bili pogoji takšni, da se enostavno ni dalo narediti ločenih con”, je navedel. Ponovil je svojo kritiko do premalo vlaganj v domove v minulih letih.
Odgovornost za nizko precepljenost proti covidu-19 pa je znova pripisal tudi medijem, ki da so sledili opozicijskemu nasprotovanju ukrepom ter mnenju dveh odstotkov stroke in “se je ta razklanost pri vsakem ukrepu potem prenesla v javno sfero”. “To je šlo mesece in mesece naprej, šele v zadnjem času se je to malo popravilo,” je dodal.
Spregovoril je tudi o predsedovanju Slovenije Svetu EU. Med drugim je dejal, da so planirali, da nas bo stalo 80 milijonov evrov. “Po teh izračunih, ki jih imamo zdaj, smo porabili nekaj več kot 50 milijonov. Ko bomo vse račune plačali, bomo prišli mogoče malo čez 60 milijonov evrov, se pravi bistveno manj od tega, kot smo načrtovali,” je navedel.
Ovire pri širitvenem procesu EU na Zahodni Balkan pa vidi kot “prevlado nekih sebičnih, ozkih, bi celo uporabil to besedo, nacionalističnih interesov nekaterih držav, ki se prikazuje kot vse drugo”.
“Potrebujemo suverene in samozavestne stranke”
Spregovoril je tudi o zaskrbljujoči razdvojenosti v družbi in politiki, na vprašanje, ali bo SDS po volitvah še vedno pripravljena sodelovati z vsemi, pa je odgovoril, da je “to temeljna filozofija stranke, ki ni zgolj teorija”.
“Potrebujemo suverene stranke, ki so dovolj samozavestne, da so se pripravljene pogajati s komerkoli in tudi sodelovati s tistimi, s katerimi se lahko v okviru neke koalicijske pogodbe dogovorijo. In ko boste slišali to načelno pripravljenost in odprtost v predvolilnih soočenjih v Sloveniji, vedite, da je nastopil tisti čas, za katerega smo pred 31 leti glasovali na plebiscitu,” je še dejal Janša.
Opozicija proti obveznemu cepljenju v razmerah, ko vlada nezaupanje in je prisoten strah
Ob koncu leta so o aktualnih vprašanjih v pogovoru za Televizijo Slovenija spregovorili predstavniki šestih parlamentarnih strank. Na pogovoru z opozicijo so sodelovali prvak LMŠ Marjan Šarec, podpredsednica SD Andreja Katič, koordinator Levice Luka Mesec, predsednica SAB Alenka Bratušek, predsednik Desus Ljubo Jasnič in prvak SNS Zmago Jelinčič Plemeniti.
Proti obveznemu cepljenju proti covidu-19 so se v razpravi izrekli Šarec, Jasnič, Mesec, Bratušek in Jelinčič, naklonjena mu ni niti Katič, a bi v tem primeru poslušala stroko, če bi se okoli tega poenotila. So se pa zavzeli za več testiranja in odgovornega druženja, Jelinčič pa se je zavzel tudi za širjenje izbire cepiv, tudi na rusko cepivo Sputnik.
Ko gre za boj z epidemijo covida-19, je Katič poudarila, da bi ga bilo treba depolitizirati in dati večji pomen stroki. Predvsem pa voditi z zgledom. To je poudaril tudi Šarec, ki je ocenil, da bi komuniciranje moralo potekati po eni liniji, politika pa bi se morala umakniti stroki.
Bratušek je opozorila, da je vlada glede na ugotovitve ustavnega sodišča ukrepe sprejemala brez zakonske podlage, kritična pa je tudi do načina komuniciranja. “Ljudi je treba pozivati, prositi, ne pa jim vsakodnevno groziti,” je ocenila.
Da je treba najprej umiriti situacijo v državi, je poudaril Mesec. “To je prva naloga, ki jo bomo naredili po volitvah, takoj bomo vzpostavili nazaj neodvisne medije, stroko, ki bo upravljala s krizo brez pretiranega vpletanja politike, takoj bomo poskušali sanirati desant na policijo in na sodstvo, ki se je zgodil. Skratka bistveno je, da se v Sloveniji ustvari pozitivna atmosfera,” je dodal.
Jasnič je priznal, da imajo stranka in poslanci različna stališča, a dodal, da so proti tistim ukrepom, ki niso ukrepi proti covidu-19, pri čemer je tudi on omenil posege v policijo. Izpostavil je, da bi verjetno morali demokratične vrednote in zaupanje postaviti v prvo vrsto. Jelinčič je ocenil, da vlada, ko gre za koronske ukrepe, deluje dobro, misli pa, da bi morali najprej preprečiti dezinformacije, ki se jih namerno širi med ljudmi.
Ukrepi učinkoviti, a povzročili prevelik dolg
Ko gre za blaženje posledic krize, so večinoma ocenili, da so mnogi ukrepi imeli pozitivne učinke, a so hkrati opozorili na veliko zadolževanje.
Jelinčič ocenjuje, da so šli vladni ukrepi v pravo smer. “Sicer smo po mojem mnenju malo preveč denarja razdelili kar tako,” je dodal in ocenil, da je šlo za izgubo “kakšne milijarde, mogoče še kaj več”. Tudi Bratušek je dejala, je bil denar, ki je bil dejansko porabljen za blaženje krize, upravičeno porabljen, a je bilo veliko tudi predvolilnih bonbončkov, od katerih država ne bo imela nič. Opozorila je na visoko zadolženost in umanjkanje resnih strukturnih reform.
Šarec je opozoril, da se bo s posledicami odločitev te vlade morala ukvarjati prihodnja. Podobno je ocenila Katič, ki je vesela tudi zmanjševanja brezposelnosti, a je hkrati opozorila na rast cen energentov, kar pomeni, da imajo dobrobit od tega dobrega gospodarskega stanja samo najbogatejši.
Tudi Mesec je izpostavil, da v zadnjem koronskem paketu niso dobili vsi, pri tem je naštel študente, ljudi na socialnih pomočeh, delno zaposlene invalide in upokojence nad 700 evri mesečne pokojnine. Tudi sam se strinja, da se med krizo absolutno ne varčuje, država mora takrat pomagati ljudem in gospodarstvu, a mora to početi na pameten način, česar pa ta vlada ne počne.
Jasnič pa je ob tem, kar je bilo namenjenega upokojencem kot problematično izpostavil, da “dajemo stalno neke intervencije, neke malenkosti (…) ne gremo pa v neko reformo, da bi rekli, vsak upokojenec mora imeti minimalno toliko in toliko.” Med upokojenci so še vedno veliki socialni reveži, je opozoril.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje