Le nekaj kilometrov od slovitega Stonehenga našli njegovega "starejšega brata"

Na pobočju nad vasjo Bulford v britanski grofiji Wilshire, so arheologi našli ostanke dveh večjih jam, globokih en meter, ki sta bili med seboj oddaljeni 120 metrov narazen in v kateri sta zelo verjetno nekoč bila postavljena lesena stebra.

Arheolog Phil Harding, ki je v imenu organizacije Wessex Archaeology vodil izkopavanja, je za britanski The Guardian povedal, da sprva s sodelavci niso prepoznali pomena najdbe.

Izkopavanja na tem območju so namreč potekala že prej in v njih so našli nekaj manjših jam, v njih pa različne predmete.

Šele med kasnejšo analizo načrta najdišča, ko je s svinčnikom in ravnilom potegnil črto med obema večjima jamama, je opazil nenavadno, a zgovorno poravnavo.

"Kar me je takoj presenetilo, je bilo, da je bila ta linija približno 50 stopinj od pravega severa, kar je skoraj natančno smer poletnega sončnega vzhoda. Takrat sem postal resnično navdušen," je povedal.

To namreč pomeni, da je najdišče bilo povezano s poletnim solsticijem, podobno kot le pet kilometrov oddaljeni svetovno znani Stonehenge, megalitska struktura, za katero domnevajo, da je bil najverjetneje nekakšen koledar ali svetišče, v katerem so potekali obredi ob sončnih obratih.

500 let starejše od Stonehenga

Radiokarbonska analiza je pokazala, da sta jami stari okoli 5.000 let in da so ju izkopali okoli leta 3000 pred našim štetjem.

Nato pa je strokovnjak za astronomsko kartiranje Fabio Silva odkril, da sta bili jami, oziroma lesena stebra, ki sta v njiju bila postavljena, bili zelo natančno poravnani s poletnim sončnim vzhodom in zimskim sončnim zahodom leta 2950 pred našim štetjem, kar se odlično ujema z datumi, ki jih je pokazala radiokarbonska datacija.

To obdobje pa sovpada z najzgodnejšo fazo gradnje Stonehenga in je približno 500 starejše od časa, ko so tam začeli postavljati prve kamnite dolmene.

Na podlagi globine jam raziskovalci menijo, da sta bila lesena stebra visoka med tri in štiri metre ter da sta skupaj tvorila nekakšen "merek", skozi katerega je bilo mogoče opazovati sončni vzhod in zahod ob solsticiju.

Poleg tega so v eni izmed manjših jam, ki pa je bila prav tako poravnana s stebroma, našli redek kremenčev nož v obliki diska. Arheologi menijo, da je bil oblikovan kot simbol Sonca.

So bili ljudje v Bulfordu tudi graditelji zgodnjega Stonehenga?

"To, kar vidimo tukaj, je religija kamene dobe, utelešena v zemlji," je dejal Matt Leivers, višji vodja raziskav pri Wessex Archaeology.

"Seveda ne vemo natančno, kaj je vse to pomenilo. Toda dejstvo, da se ljudje skozi tisočletja vedno znova vračajo v pokrajino Stonehengea, da gradijo, obnavljajo in znova označujejo te pomembne dogodke, nam kaže, da gre za religijo. To je način, kako so razumeli svoje mesto v vesolju, kako deluje svet in kakšna so njihova božanstva."

"Ne vemo, kaj jim je pomenilo Sonce. Ne vemo, ali so ga poosebljali kot božanstvo. Toda količina truda, vloženega v označevanje njegovih gibanj, ne pušča nobenega dvoma, da je šlo za pomemben verski dogodek, ki je bil skozi tisočletja vtisnjen v celotno pokrajino," je še dejal.

Dodal pa je, da se mu zdi "nepredstavljivo", da ljudje, ki so v Bulfordu obeleževali solsticije, ne bi vedeli za tiste, ki so počeli enako pri Stonehengeu – in da so bili morda celo isti ljudje.

"Če bi imeli časovni stroj in se vrnili v tisti čas, me sploh ne bi presenetilo, če bi ugotovili, da smo odkrili eno od taborišč graditeljev prve faze Stonehengea. Mislim, da je to povsem mogoče," je dejal.

"Čez nekaj dni bo Stonehenge poln ljudi, ki bodo praznovali poletni solsticij. Toda le redki se bodo zavedali, da so pred 5.000 leti ljudje na bližnjem pobočju nad današnjim Bulfordom počeli natanko isto – častili in slavili sončni vzhod na dan poletnega solsticija.

Sonce je bilo za te prazgodovinske skupnosti izjemno pomembno, njegovo vzhajanje ob poletnem solsticiju pa so znali spremljati in beležiti z visoko stopnjo natančnosti.

To odkritje je verjetno ena največjih najdb v moji karieri, njegova največja vrednost pa je prav v tem, kako zgodnje je. Doslej je naše poznavanje tega izjemnega dosežka starodavne astronomije temeljilo na Stonehengeu in drugih spomenikih iz podobnega obdobja, toda to, kar smo odkrili v Bulfordu, je 500 let starejše od slavnih kamnov, ki jih tako dobro poznamo. Zaradi tega sem neizmerno ponosen, da sem arheolog," pa je v izjavi za Facebook profil Wessex Archaeology dejal Phil Harding.