Stres se v določenih življenjskih obdobjih pojavi pri vsakem od nas, morda celo postane del vsakdana. Na kaj moramo biti pozorni in kako si pomagati na zdrav in učinkovit način, da ne bi podlegli negativnim posledicam dolgotrajnega stresa?
April je mesec ozaveščanja o stresu, zato CNN v pogovoru z dr. Leano Wen, zdravnico in profesorico zdravstvenih politik na inštitutu za javno zdravje washingtonske univerze pojasnjuje, kaj je stres, kako deluje na nas, kdaj lahko ogroža naše zdravje, zakaj se mu moramo upreti in kako, da ne bi trajno zaznamovali svojega zdravja in odnosov.
“Stres je naravna reakcija. Je naravni odgovor, ki poziva k odgovoru na izzive in okoliščine, ki jih dojemamo kot grožnje,” odgovarja dr. Wen na vprašanje o tem, kaj stres sploh je. Čeprav stres nima enotne definicije, dr. Wen pojasnjuje, da Svetovna zdravstvena organizacija stres opredeljuje kot stanje zaskrbljenosti, ki ga povzročijo težke okoliščine. Mnogi ga čutijo kot mentalni ali čustveni napor, drugi čutijo njegove posledice na svojem telesu. Nekatere oblike stresa so lahko dobre, saj nas spodbudijo k izpolnjevanju nujnih ali zadanih obveznosti. Stres nas lahko spravi k učenju za izpite ali k delu in zaključevanju projekta, ki ga moramo končati do nekega zadanega roka. Takšen stres vsi kdaj doživljamo. A stres postane težava, ko ti občutki, ki nas sicer lahko spravijo k trdemu delu, pripeljejo do drugih občutkov. Nesproščenost, vzkipljivost in tesnoba, zdravstvene težave, kot so glavoboli, bolečine v trebuhu in težave s spanjem so na tem seznamu. Dolgotrajni stres lahko vodi tudi v tesnobo in depresijo ter poslabša nekatere simptome, ki so obstajali že prej, ali pa zlorabo alkohola, drog in drugih zasvojljivih substanc.
Stres lahko sproži celo paleto neprijetnih ali škodljivih občutkov
Vzkipljivost in tesnoba nista edina občutka, ki ju lahko občutijo osebe, ki so pod stresom. Stres lahko izzove tudi živčnost, občutek nesigurnosti in jezo. Ljudje, ki so pod stresom, poročajo tudi o pomanjkanju motivacije, težavah s koncentracijo, o utrujenostji, preobremenjenost in izgorelosti. Pogosto pravijo, da so žalostni ali celo depresivni.
Ob tem dr. Wen dodatno opozarja, da je treba ločevati med tesnobo in depresijo, saj gre za dve različni diagnozi. Oseba, ki je depresivna ali tesnobna lahko pod stresom opazi poslabšanje simptomov. Dolgoročni stres pa po drugi strani lahko tudi vodi v depresijo in tesnobo. Razlika med stresom in depresijo ter tesnobo je, da je stres največkrat odziv na zunanje dražljaje, ki so lahko dobri in nas motivirajo, lahko pa so tudi negativni in povzročajo čustveni stres. To se največkrat zgodi ob sporu s partnerjem, kadar nas skrbijo finančna stabilnost ali težke razmere v službi. Stres bi se moral poleči, ko se razmere umirijo, težave razrešijo. Tesnoba in depresija (ki ju lahko sproži dolgotrajni stres) po drugi strani vztrajata tudi, ko so stresni dogodki mimo, notranji občutki strahu, manjvrednosti in žalosti ostanejo prisotni in ovirajo našo sposobnost živeti in uživati v življenju.
Posledice dolgotrajnega stresa: zavedanje je ključno
Kronični stres ima lahko dolgoročne posledice. Različne raziskave so ga že povezale s tveganjem za razvoj srčnih bolezni ali celo kapi, povezan je s slabšim imunskim sistemom in poslabšanjem kognitivnih sposobnosti. Ljudje, ki so pod stresom, so tudi bolj nagnjeni k temu, da se zatečejo k nezdravim navadam, kot so kajenje, prekomerno pitje alkohola, zloraba drog, pomanjkanje spanja ali telesne aktivnosti.
Vse našteto lahko vodi k zdravstvenim težavam, zato je stres treba nagovoriti. “Prvič, potrebno je zavedanje,” poudarja dr. Wen. “Poznajte svoje telo in njegove odzive na stres. Včasih lahko pričakujete stresne okoliščine in se nanje pripravite, s tem pa zmanjšate količino stresa in tesnobe.”
Ko se zavedate, da ste pod stresom, identificirajte njegove simptome. Če veste, da vam v stresnih situacijah srce bije hitreje in postanete razdražljivi, lahko spoznate te simptome, ko se pojavijo, s tem pa prepoznate stresno situacijo, medtem ko se odvija.
“Tretjič, spoznajte tehnike za sproščanje, ki delujejo na vas,” pravi dr. Wen in našteva, da mnogi prisegajo na čuječnost in dihalne vaje, nekateri se zatečejo k telovadbi, predvsem aerobna vadba je po mnenju strokovnjakinje lahko dobra oblika sproščanja. Svetuje, da jo pokusite povezati z intenzivnimi vajami, da bi dosegli še boljše rezultate. Lahko ste tudi kreativni pri iskanju tehnik sproščanja. Marsikomu pomaga preprosto čiščenje doma, organizacija omare, urejanje vrta, sprehod v naravi, pisanje, pletenje, igra z otroki ali ljubljenčki … “Svetujem vam, da eksperimentirate z raznimi oblikami sproščanja. Naredite si zalogo tehnik, ki vam pomagajo in jih poskusite vključiti v dnevno rutino. V stresnih situacijah vam bodo prišle prav,” pravi zdravnica za CNN.
Poiščite pomoč
Veliko ljudi se v stresnih situacijah, ki si jih želijo olajšati na vsak način, začete k nezdravim tehnikam, ki lahko dolgoročno celo poslabšajo težave in vodijo do razvoja nezdravih navad. Prekomerno pitje alkohola, kajenje ali uporaba drog niso dobre oblike lajšanja stresa. Tudi prenajedanje, ponočevanje ali sproščanje frustracij na najbližjih ne, saj imajo lahko resne dolgoročne posledice. Če ste se teh tehnik posluževali v preteklosti, Wen svetuje, da premislite o tem, kako bi se jim lahko v bodoče izognili.
“Če stres vpliva na vaše delo, družabno ali osebno življenje, če zaznavate simptome depresije, tesnobe in drugih psihičnih motenj, je čas, da poiščete pomoč,” odgovarja dr. Wen. Posvetujte se s svojim osebnim zdravnikom in poiščite psihološko pomoč.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje