Slavni Poljak na Hrvaškem kupil hišo, poteza sosedov pa ga je presenetila

Poljski televizijski voditelj, popotnik in kulinarični poznavalec Robert Makłowicz je že vrsto let tesno povezan s Hrvaško. Čeprav ga številni poznajo po televizijskih oddajah, v katerih predstavlja svetovne kuhinje in lokalne običaje, je posebno mesto v njegovem življenju dobila Dalmacija. Na polotoku Pelješac si je namreč uredil zatočišče, kjer lahko uživa v miru, naravi in počasnejšem življenjskem ritmu.

Makłowicz je priljubljenost na Poljskem dosegel z oddajama Podróże kulinarne Roberta Makłowicza (Kulinarična potovanja Roberta Makłowicza) in Makłowicz w podróży (Makłowicz na potovanju). Danes svoje dogodivščine, kulinarična odkritja in potovanja predstavlja tudi na YouTubu. O njegovem življenju na Hrvaškem je poročal hrvaški portal Index.hr.

Kamnita hiša, ki ga je očarala na prvi pogled

Makłowicz se je rodil v Krakovu, kjer je na Jagelonski univerzi študiral pravo in zgodovino. Poleg televizijskega dela je napisal več knjig o kulinariki, potovanjih in kulturi. Med njimi je tudi knjiga Dalmacja. Książka kucharska (Dalmacija. Kuharska knjiga), posvečena gastronomiji dalmatinske regije.

Njegova ljubezen do tega dela Hrvaške pa ni ostala le pri pisanju. Na Pelješcu je kupil več kot sto let staro kamnito hišo v majhni vasici, ki ga je prepričala predvsem s svojo preprostostjo in odmaknjenostjo.

V intervjuju za poljsko revijo Wiatr je opisal, kako sta s partnerko iskala primerno nepremičnino. Ker so bile hiše ob morju precej dražje, sta se odločila pogledati tudi nekoliko bolj oddaljene kraje.

Agent jima je pokazal več nepremičnin, vendar ga prve niso prepričale. Ko sta prispela do četrte hiše, na Pelješcu, pa je bila odločitev skoraj takojšnja.

"Ko so mi pokazali četrto, na Pelješcu, sem takoj vedel, da je to to," je povedal.

Očarala ga je stara kamnita hiša v majhni vasici, kjer lahko preživi več tednov, ne da bi srečal veliko ljudi. Kraj je opisal kot pravi konec sveta.

Takoj je želel plačati varščino

Nad hišo je bil tako navdušen, da ni želel dolgo odlašati. Po njegovih besedah je takoj vprašal, kje je najbližji bankomat, da bi lahko čim prej položil varščino.

Dolga pot iz Krakova do južne Dalmacije ga pri tem ni odvrnila. Pomembnejši od razdalje so mu bili narava, tišina in občutek, da je Pelješac še vedno ohranil velik del svojega prvotnega značaja.

Makłowicz je spregovoril tudi o ceni nepremičnine. Natančnega zneska ni razkril, je pa pojasnil, da je takrat zanjo odštel približno toliko, kot bi stal nakup hiše v manjšem poljskem mestu.

Ob tem je opozoril, da so se razmere na nepremičninskem trgu medtem spremenile. Cene so zrasle, zlasti pri hišah tik ob morju. Njegova nepremičnina je od obale oddaljena približno deset do petnajst minut, kar je bil eden od razlogov, da je bila ob nakupu dostopnejša.

Sosedje, ki skrbijo tudi za vrt

Pomemben del njegovega življenja na Pelješcu so postali tudi domačini in drugi prebivalci vasi. Makłowicz pravi, da so ga dobro sprejeli, sosedje pa mu pomagajo vzdrževati hišo, kadar je odsoten.

V bližini živijo ljudje različnih narodnosti, med njimi Hrvati, Anglež, Nemec in poljski par. Med njimi se je razvilo tudi prijateljsko sodelovanje.

Posebej zabaven spomin ima na obisk, ko je ugotovil, da so mu sosedje na vrtu posadili oljke. Ko jih je vprašal, koliko jim dolguje, so mu odgovorili, da ničesar ne potrebujejo.

Njihov predlog je bil preprost: sami bodo skrbeli za oljke in pridelavo oljčnega olja, v zameno pa bodo dobili del pridelka. Makłowicz se je ob tej anekdoti pošalil, da očitno niso verjeli, da bi sam znal pridelovati oljčno olje.

Poletni dnevi po dalmatinsko

V intervjuju iz leta 2014 je Makłowicz razkril, da je takrat na Pelješcu preživljal približno tri mesece na leto. Posebej mu je ustrezal sproščen način življenja, ki ga narekujeta podnebje in značilen dnevni ritem Dalmacije.

V poletni vročini je lahko že preprosto opravilo precej naporno, zato je po njegovem najbolje najpomembnejše obveznosti opraviti zgodaj zjutraj ali jih prestaviti na večer.

Prav takšen tempo mu omogoča, da se posveti tudi pisanju. Rad sedi za mizo pod mandljevcem, si privošči kozarec gemišta in med delom posluša čričke.

V tem okolju je napisal tudi knjigo Café Museum. Dalmacija zanj torej ni le kraj za oddih, temveč tudi prostor, ki spodbuja ustvarjalnost.

Ljubezen do Hrvaške, ki jo prenaša tudi v svoje delo

Makłowiczeva povezanost s Hrvaško se ne kaže zgolj v hiši na Pelješcu. Dalmatinsko kulinariko je predstavil tudi v svoji kuharski knjigi, s potopisi in videoposnetki pa jo približuje poljskemu občinstvu.

Na Pelješcu je tako našel kraj, kjer se prepletajo njegove največje strasti: hrana, kultura, potovanja in pisanje. In kot kažejo njegove pripovedi, so prav mir, preprostost ter dobri sosedski odnosi tisto, zaradi česar se na ta del Dalmacije tako rad vrača.