Se po smrti ponovno rodimo? Znanstvenike presenetilo nenavadno odkritje

Ali je mogoče, da smo že živeli neko drugo življenje?

Znanstveniki so analizirali več kot 1.600 primerov ljudi, ki naj bi se spominjali prejšnjega življenja, in odkrili nenavadno povezavo. Ta sicer ne dokazuje obstoja reinkarnacije, vendar raziskovalci zanjo še nimajo zadovoljive razlage.

Predstavljajte si otroka, ki začne pripovedovati o krajih, ljudeh in dogodkih, ki jih nikoli ni doživel.

Trdi, da je nekoč živel drugje, imel drugo družino in celo opisuje okoliščine svoje smrti. In včasih se njegove pripovedi presenetljivo ujemajo z življenjem resničnega človeka, ki je umrl še pred njegovim rojstvom.

Takšni primeri resnično obstajajo dokumentirani in že desetletja zanimajo raziskovalce ameriške Univerze v Virginiji, kjer od šestdesetih let prejšnjega stoletja zbirajo in preučujejo primere domnevnih spominov na prejšnja življenja.

Nova raziskava, objavljena v znanstveni reviji Psychology of Consciousness: Theory, Research, and Practice, pa je v teh pripovedih razkrila nenavadno statistično povezavo.

Bolj ko je bila smrt domnevnega predhodnika nepričakovana, krajši je bil časovni razmik med njegovo smrtjo in rojstvom otroka, ki naj bi se spominjal njegovega življenja.

Presenetljiva povezava med smrtjo in domnevnim ponovnim rojstvom

Raziskovalci so analizirali 1.678 primerov, pri katerih so lahko pripovedi otrok povezali z določeno pokojno osebo.

Pri 1.319 primerih so imeli dovolj podatkov za izračun časovnega razmika med smrtjo te osebe in rojstvom otroka, ki se je spominjal preteklega življenja.

Mediana (sredina) tega razmika je znašala 16 mesecev – polovica razmikov je bila manjša, polovica pa večja od te vrednosti.

Toda izkazalo se je, da obstaja pomembna razlika glede na okoliščine smrti.

Kadar je človek umrl povsem nepričakovano, denimo zaradi nesreče, nasilja ali nenadnega zdravstvenega zapleta, je bil časovni razmik do rojstva otroka, ki naj bi se spominjal njegovega življenja, praviloma krajši.

Pri najbolj nepričakovanih smrtih je znašal približno 12 mesecev, pri najbolj pričakovanih, denimo po dolgotrajni bolezni, pa 21 mesecev.

Razlika je torej znašala približno 43 odstotkov.

"To je doslej največja sistematična raziskava časovnih vzorcev pri domnevnih spominih na prejšnja življenja," je po poročanju Univerze v Virginiji povedala vodilna avtorica raziskave Saeedeh Sadeghi.

Kot je pojasnila, je mogoče posamezne primere razlagati na različne načine, statistične vzorce, ki se pojavljajo v velikem številu primerov, pa je težje pripisati zgolj pretiravanju, domišljiji ali izmišljotinam.

Še večje presenečenje: vera v reinkarnacijo ni pojasnila povezave

Raziskovalce je zanimalo tudi, ali bi lahko opaženo povezavo pojasnili s kulturnimi in verskimi prepričanji.

Navsezadnje je reinkarnacija sestavni del številnih religij.

V okoljih, kjer ljudje verjamejo v ponovno rojstvo, bi lahko starši otrokovim nenavadnim pripovedim pripisovali večji pomen in jih tudi nehote spodbujali k tovrstnim "spominom".

Zato so znanstveniki pri analizi upoštevali več dejavnikov, med drugim verska prepričanja družin, morebitne predhodne stike med družinami ter zanesljivost in natančnost zbranih podatkov.

Toda tudi ko so raziskovalci upoštevali vse te okoliščine, nenavadna povezava ni izginila.

Še več: izrazitejša je bila pri družinah, katerih verska prepričanja reinkarnacije sploh ne predvidevajo.

"Ti rezultati ne podpirajo domneve, da opaženi vzorec povzročajo družbena prepričanja," je pojasnil socialni psiholog Philip Cozzolino z Univerze v Virginiji, eden od avtorjev raziskave.

So znanstveniki torej dokazali reinkarnacijo?

Nikakor. In to poudarjajo tudi sami raziskovalci.

Čeprav je bila odkrita povezava statistično značilna, je bil njen dejanski učinek razmeroma majhen. Nepričakovanost smrti je pojasnila le približno dva do tri odstotke razlik v časovnih razmikih.

Poleg tega so raziskovalci preučevali že zbrane primere domnevnih spominov na prejšnja življenja, ne pa neposredno dokazovali, da se zavest po smrti res prenese v drugo telo.

Takšne pripovedi imajo številne možne razlage.

Otroci lahko informacije pridobijo iz okolice, jih napačno povežejo z lastnimi spomini ali pa na njihove pripovedi vplivajo odrasli, ne da bi se tega sploh zavedali.

Težava je tudi v tem, da ni vedno mogoče zanesljivo ugotoviti, kako in kdaj je otrok izvedel določene podrobnosti o življenju pokojnika.

Raziskava je sicer preverila več možnih virov pristranskosti, vendar to še ne pomeni, da so bile izključene vse običajne razlage.

Kot je za Science Alert poudarila Sadeghi, raziskovalci glede morebitne nadnaravne razlage ostajajo zadržani.

Zanesljivo lahko trdijo le, da opaženi vzorec obstaja v analiziranih podatkih in da ga preverjeni kulturni in psihološki dejavniki niso zadovoljivo pojasnili.

Skrivnost, ki ostaja odprta

Zamisel, da lahko nenadna ali nasilna smrt vpliva na ponovno rojstvo, sicer ni nova.

V nekaterih verskih in kulturnih tradicijah obstaja prepričanje, da nepričakovana smrt za seboj pusti neizpolnjene želje, obveznosti ali močne čustvene vezi, zaradi katerih naj bi se pokojnik hitreje ponovno rodil.

Toda podobnost med starodavnimi verovanji in opaženim statističnim vzorcem seveda še ne dokazuje, da imajo takšna prepričanja resnično podlago.

Raziskovalka Marieta Pehlivanova z Univerze v Virginiji zato poudarja, da je treba nadaljevati sistematično preučevanje teh primerov.

Mehanizmi, ki bi lahko pojasnili opaženo povezavo, pa za zdaj ostajajo neznani.

Nova raziskava tako ni ponudila odgovora na vprašanje, ali obstaja življenje po smrti.

Je pa pokazala nekaj, kar znanstvenike že od nekdaj žene naprej: tudi pri pojavih, ki jih običajno povezujemo z vero in nadnaravnim, je mogoče iskati preverljive vzorce in postavljati vprašanja, na katera še nimamo odgovorov.

Kaj pa vi, verjamete v reinkarnacijo (ponovno rojstvo po smrti)?

Veseli bomo, če nam boste odgovorili na vprašanje v anketi.

Če vam aplikacija vprašanja ne naloži, lahko na vprašanje odgovorite na tej povezavi.