Serijsko odrekanje poslanskemu mandatu: težava za Stevanovića ali strankarsko kupčkanje?

Serijskega odpovedovanja poslanskemu mandatu, kakršnega po odstopu Borisa Mijiča uprizarjajo kandidati Resnice z letošnjih državnozborskih volitev, v slovenski politiki doslej še nismo videli. Po Slavku Mohariču, ki je s solzami v očeh zavrnil poslansko funkcijo, in Mirku Radujkoviću, ki se je raje odločil ostati v podjetništvu, se je poslanskemu stolčku odpovedala še tretja v vrsti Marjana Matjašič.

Da ni navdušena nad prihodom v parlament, je Matjašič sporočila že minuli teden, včeraj pa je Državno volilno komisijo (DVK) obvestila, da se odpoveduje pravici do poslanskega mandata. Kot je dejala za več medijev, se je tako odločila tudi zaradi nestrinjanja s sodelovanjem med Resnico in koalicijo pod vodstvom prvaka SDS Janezom Janšo.

Resnica sicer ni vladna stranka, a je pri vseh pomembnejših odločitvah v državnem zboru glasovala skupaj s koalicijo. Tako kot Moharič in Radujković je tudi Matjašič zanikala, da bi se poslanski funkciji odrekla zaradi kakršnihkoli pritiskov.

Haček: Zelo nenavadno je, da se kandidati javno odpovedujejo poslanskemu mandatu

Naslednja na vrsti za prevzem poslanskega mandata je Anita Bratinščak Hanželič, ki je na listi Resnice kandidirala v Ljutomeru. Ali bo sprejela poslanski stolček, zaenkrat še ni znano. Na vprašanje, ali jih je že seznanila s svojo odločitvijo, so nam v Resnici odgovorili, da bodo mediji o tem, kdo in kdaj bo zasedel poslansko mesto, obveščeni po uradnem podpisu dokumentov.

"To je karakteristika novih strank, ki ljudi na liste naberejo z vseh vetrov. Spoznavati jih začnejo šele, ko jih potrebujejo, prej pa jih v resnici ne poznajo zelo dobro. Da so kandidatne liste sestavljene 'na hitro' in brez podrobnega poznavanja kandidatov, se dogaja predvsem na lokalnih volitvah. Vtis pa je, da je bila na tak način sestavljena tudi lista Resnice za državnozborske volitve," dogajanje komentira politolog Miro Haček.

Ob tem izpostavlja, da Resnica pokriva zelo specifično polje političnega prostora in da združuje precej različne interese. "Tu se jasno vidi težava, kako najti kandidata, ki bo v parlamentu zastopal tisto linijo, ki je trenutno popularna v stranki oziroma je bila izbrana zaradi trenutne politične situacije v državi," pravi politolog.

Kot zelo nenavadno pa je označil to, da se kandidati Resnice drug za drugim javno odpovedujejo poslanskemu mandatu. "Ne razumem, kaj bi to komu lahko prineslo. DVK ugotovi, kdo je naslednji kandidat na listi in ta se potem odzove. Ta proces ne poteka pred očmi javnosti. Zdaj pa imamo že tri kandidate, ki so javno povedali, da ne bodo prevzeli poslanskega mandata," dodaja Haček.

Pengov Bitenc: Janša je že urejal zadeve v koalicijskih strankah, in to zelo smrdi po tem

Podkaster, bloger in radijec Aljaž Pengov Bitenc medtem pravi, da zadnje dogajanje v Resnici kaže, "kako zelo kadrovsko in idejno šibka je ta stranka, ki se razglaša za antisistemsko in antiestablišmentsko", hkrati pa se odpira tudi vprašanje legitimnosti njenega vodstva. "V enem primeru se je kandidatka poslanskemu mandatu odrekla zaradi potez stranke po volitvah, torej da se je Stevanović lagal o svojih zavezah, s kom bo šel in s kom ne bo šel v koalicijo," poudarja Bitenc.

Kot izpostavlja, pa ob tem ni mogoče izključiti niti morebitnih pritiskov, ki jih vodstvo stranke izvaja na kandidate: "Morda pa je Stevanović ugotovil, da ni vseeno, kdo v imenu stranke sedi v parlamentu in šele zdaj šokiran ugotavlja, kaj ima na voljo od kadrov. Navzdol po listi v ptujski volilni enoti sicer nima nekega blaznega izbora."

Med kandidati Resnice, ki bi sprejeli mandat, se v zadnjih dneh omenja ptujski mestni svetnik Sergej Ivanuša. A so pred njim še trije kandidati, tudi Alexander Saša Fluher, ki je maja letos izstopil iz Resnice, ker je nasprotoval sodelovanju stranke z Janšo.

"Vodstvo Resnice očitno presoja, kdo je bolj ali manj primeren, da prevzame funkcijo. Vprašanje pa je, koliko to počnejo sami oziroma koliko jim pri tem delegira SDS. Imeli smo že primere, ko je Janša urejal zadeve tudi v koalicijskih strankah, in to, kar se dogaja v Resnici, zelo smrdi po tem," meni Pengov Bitenc.

Je Stevanović še vedno "king maker"?

Glede na v nedeljo objavljeno oktobrsko javnomnenjsko raziskavo Mediane za POP TV se je podpora Resnici v primerjavi s septembrom dvignila z 2,9 na 3,4 odstotka. "Ta stranka niti ni v tako slabem položaju. Stevanović je še vedno 'king maker', ker koalicija brez petih poslancev Resnice v parlamentu ne bi imela več kot 46 glasov. Brez Resnice ne bi mogli preglasovati nobenega veta državnega sveta, če bo kdaj kakšen izglasovan," pravi Haček.

Ključen izziv za Stevanovića pa vidi v tem, da bo moral članstvu Resnice pokazati, kateri del programa stranke so uspeli uresničiti in kakšna je bila cena za to. "Če ne bodo uresničili tistih ključnih točk, ki so jih predstavljali med predvolilno kampanjo, bo šla ta stranka navzdol. Se pa v javnomnenjskih anketah še vedno drži približno okoli parlamentarnega praga, tako da še ni izgubila prav veliko," dodaja politolog.

Pengov Bitenc pa meni, da 3,4-odstotna podpora Resnici v anketi "več kot jasno pove, da Stevanović kot predsednik parlamenta oziroma drugi človek v državi po ustavi ni takšen politični faktor, kot misli, da je". Se pa strinja, da ima Stevanović v koaliciji neko moč in da si tudi "zato prizadeva za stabilen glas v parlamentu, na katerega bo lahko računal".

Na koga bi lahko vplivala zamenjava oblasti v Srbiji?

Se pa po padcu režima Aleksandra Vučića in zmagoslavju Študentske liste na nedeljskih parlamentarnih volitvah v Srbiji postavlja vprašanje, kako bo menjava oblasti v Beogradu vplivala na Resnico. Stevanović se je z Vučićem, takrat še kot predsednikom Srbije, srečal junija, septembra pa je na zasebnem obisku v BiH skupaj z bivšim predsednikom Republike Srbske Miloradom Dodikom prisostvoval posvetitvi nove cerkve.

Ob tem ne gre spregledati, da je Stevanović, ki sicer zanika, da bi imel proruska stališča, že kmalu po izvolitvi na mesto predsednika državnega zbora napovedal obisk Rusije, ki je v obdobju Vučićeve vladavine veljala za pomembno zaveznico Srbije. A kot je znano, premier Janša in zunanji minister Tone Kajzer ne delita Stevanovićeve naklonjenosti pogovorom z Moskvo, ampak vztrajata pri nadaljnji podpori Ukrajini.

"Najprej bo treba počakati, da vidimo, kakšna bo zunanjepolitična usmeritev Srbije po teh volitvah. Ni še jasno, ali zmaga študentske koalicije pomeni tudi zasuk proti EU oziroma ali bo v odnosih med Srbijo in Rusijo prišlo do kakšnih premikov. Najbrž bo Stevanović toliko pameten, da bo počakal na to, kaj se bo zgodilo v Srbiji in se temu prilagodil. Vidimo pa, da že doslej ni na vsak način vztrajal pri uresničevanju zunanjepolitičnega dela programa Resnice, saj bi bila koalicija v tem primeru kar v precejšnjih težavah," poudarja Haček.

Pengov Bitenc pa ne pričakuje, da bo zamenjava oblasti v Srbiji kakorkoli vplivala na stališča Resnice oziroma Stevanovića. "Če so njegova stališča financirana od zunaj, potem ta denar ne izvira neposredno iz Srbije, lahko pa da pride preko nje. Bolj kot na Stevanovića bi dogajanje v Srbiji lahko imelo posledice za Janšo in ljubljanskega župana Zorana Jankovića, ki sta bila Vučićeva zaveznika. Janša zaradi političnih in ideoloških interesov, Janković pa zaradi osebnih in finančnih interesov," ocenjuje Pengov Bitenc.