Razdeljeni Izrael odhaja na volitve: bi lahko kdo prebil blokovsko delitev?

Izraelce danes čakajo pomembne parlamentarne volitve. Volišča se bodo odprla ob 6. uri po našem času, večina pa se jih bo zaprla ob 21. uri. Volilni prag, ki ga morajo stranke doseči za vstop v parlament, je postavljen pri 3,25 odstotka glasov.

Volitve se v judovski državi dogajajo v specifičnih okoliščinah. To bo prvo glasovanje po Hamasovem napadu 7. oktobra 2023, po vojni v Gazi, Libanonu in dveh epizodah napadov na Iran. Prav tako je država močno razdeljena v dva tabora, kar je tudi osrednja zgodba volilne tekme.

Na eni strani je blok zbran okoli aktualnega premierja Benjamina Netanjahuja in njegove stranke Likud. Njegovi zavezniki prihajajo iz vrst skrajno desnih strank Itamarja Ben Gvira in Bezalela Smotriča ter ortodoksnih verskih strank Šas in Yahadut HaTorah. Presek zadnjih javnomnenjskih anket jim vsem skupaj napoveduje okoli 50 poslancev v 120-članskem parlamentu.

Na drugi strani Netanjahuja izzivajo opozicijske stranke, ki so zbrane okoli nekdanjega generala Gadija Eisenkota. Ta s svojo stranko Jašar prvič samostojno nastopa na volitvah. Njegove zaveznice so stranka Skupaj, v kateri sta se združila Naftali Bennett in Jair Lapid, stranka Yisrael Beiteinu Avigdorja Liebermana ter stranka Demokrati Yairja Golana. Ankete jim skupaj napovedujejo med 52 in 56 mandatov.

Med trdnima blokoma ujete stranke Palestincev

Glede na ankete tako večine v parlamentu po vsej verjetnosti ne bo osvojil ne Netanjahujev ne Eisenkotov tabor. Jeziček na tehtnici bi lahko bila kakšna manjša stranka, ki trenutno visi na robu parlamenta, ali pa stranki Palestincev z izraelskim državljanstvom Ra'am in Združena lista.

Ankete jima napovedujejo med 14 in 16 mandatov, vendar sodelovanje z njima zavračata tako Netanjahu kot Eisenkot. Ob tem ostaja vprašanje, ali bi omenjeni stranki glede na odnos izraelskih oblasti do Palestincev sploh pristali na sodelovanje s katerim od blokov.

V ospredju predvolilnih razprav je bila predvsem varnost Izraela. Opozicijski blok je po pisanju Guardiana Netanjahujevi vladi očital slab odziv na napad 7. oktobra, erozijo demokratičnih institucij, porast verskega ekstremizma in visoke stroške vojn na več frontah. Napovedali so ustanovitev preiskovalne komisije glede Hamasovega napada, skrbi jih tudi mednarodna izolacija zaradi širitve izraelskih naselbin na Zahodnem bregu.

Kot piše Guardian, je Netanjahu poskušal krivdo za napad 7. oktobra preložiti na izraelske varnostne službe. Prav tako je vztrajal, da je edini voditelj z izkušnjami in mednarodnimi povezavami, ki lahko zagotovi varnost države. Medtem so njegovi skrajno desni zavezniki nadaljevali z ostro retoriko, pozivali k etničnemu čiščenju Gaze in Zahodnega brega ter se zavzeli za nove širitve naselbin.

Vprašanje o vpoklicu v vojsko, ki deli izraelsko družbo

Še ena od tem, ki je v predvolilnem času močno odmevala v razdeljeni izraelski družbi, je bilo vprašanje izjeme, ki haredske oziroma ultraortodoksne jude oprošča od služenja vojaškega roka. Izraelsko vrhovno sodišče je leta 2024 razsodilo, da izjema nima več pravne podlage, a jo je aktualna Netanjahujeva vlada zaradi pritiska ortodoksnih verskih strank še naprej dovoljevala.

To pa je pri družinah vpoklicanih vojnih obveznikov in padlih vojakov povzročilo odpor. Eisenkotova koalicija se je postavila na njihovo stran in se zavzela za dokončno odpravo izjeme. Medtem Netanjahujev tabor, v katerem so še vedno ortodoksne verske stranke, vztraja pri ohranitvi izjeme.