Svet je občudoval njeno lepoto, ona pa je skrivala bolečo resnico

Nizozemsko-ameriška lepotica je bila ena najlepših žensk svojega časa, obraz najprestižnejših modnih revij in ustanoviteljica ene najvplivnejših manekenskih agencij na svetu. A za glamuroznimi naslovnicami je manekenka po pisanju Dnevnik.hr skrivala življenje, zaznamovano z odrekanjem, strogimi dietami, načetim zdravjem in prezgodnjo smrtjo, ki je pretresla modno industrijo.

Wilhelmina Gertrud Frieda Behmenburg se je rodila 11. maja 1939 v nizozemskem Culemborgu, otroštvo pa je preživela v Evropi, ki je še vedno čutila posledice druge svetovne vojne. Sredi petdesetih let se je družina preselila v Chicago, kjer je mlada Wilhelmina začela sanjati o karieri manekenke. Da bi se lahko vpisala v manekensko šolo, si je od očeta izposodila denar. To je bila odločitev, ki ji je za vedno spremenila življenje.

Ena največjih modnih zvezd šestdesetih let

Njeni začetki niso bili prav nič pravljični. Agenti so ji govorili, da je previsoka, da mora shujšati in celo spremeniti ime, če želi uspeti v modni industriji. Upoštevala je njihove nasvete, izgubila več deset kilogramov in se preselila v Pariz, kjer se je začela njena pot do svetovne slave.

Leta pozneje je odkrito spregovorila o ceni, ki jo je plačala za uspeh. Spominjala se je, kako je zaradi pritiskov modne industrije skoraj povsem prenehala jesti. "Nenehno sem bila na dietah. Jedla sem le dvakrat na teden. Vmes sem živela od cigaret in črne kave. Ob sredah sem pojedla malo juhe ali košček sira s krekerjem, da mi ni postalo slabo, ob nedeljah pa majhen zrezek brez soli in omake. Poganjala me je zgolj odločnost," je nekoč povedala.

Kljub vsemu je postala ena največjih modnih zvezd šestdesetih let. Pojavila se je na več kot 255 naslovnicah revij, med njimi kar na 27 naslovnicah ameriške izdaje revije Vogue, kar je bil takrat rekord. Sodelovala je z največjimi modnimi hišami, njen elegantni videz pa je postal sinonim za visoko modo.

Na vrhuncu kariere se je nato odločila za potezo, ki je zaznamovala celotno modno industrijo. Leta 1967 je skupaj z možem Brucom Cooperjem ustanovila agencijo Wilhelmina Models, ki je kmalu postala največja tekmica dotlej skoraj nedotakljive agencije Ford Models. Pod njenim vodstvom je agencija odkrila in med zvezde izstrelila številne manekenke, med njimi Naomi Sims in legendarno Gio Carangi, ki jo mnogi štejejo za prvi svetovni supermodel.

Umrla je stara komaj 40 let

Prav z Gio je razvila poseben odnos. Mlada manekenka Wilhelmine namreč ni dojemala le kot agentke, temveč tudi kot mentorico in drugo mamo. Njena smrt leta 1980 je Gio močno pretresla in zaznamovala začetek njenega tragičnega padca v odvisnost od heroina. To zgodbo je pozneje prikazal tudi film Gia z Angelino Jolie v glavni vlogi, Wilhelmino pa upodobila ameriška igralka Faye Dunaway.

Medtem ko je javnost spremljala Wilhelminin poklicni uspeh, je bilo njeno zasebno življenje precej bolj zapleteno. Mediji so dolga leta poročali, da je imel njen mož Bruce Cooper težave z alkoholom in da je bil njun zakon zaznamovan z nasiljem. Kljub temu sta ostala skupaj do njene smrti. Tik pred smrtjo je Wilhelmina spremenila oporoko, da bi zagotovila, da bo njen delež v agenciji pripadel njunima otrokoma, ne pa možu.

Še en sovražnik jo je spremljal dolga leta. Tako kot številne manekenke tistega časa je bila strastna kadilka. Konec sedemdesetih let so ji diagnosticirali pljučnega raka, vendar je delala skoraj do zadnjih dni svojega življenja. Umrla je 1. marca 1980 v bolnišnici v Greenwichu, stara komaj 40 let.

Čeprav je živela kratko, je Wilhelmina Cooper za seboj pustila neizbrisen pečat v svetu mode. Njeno ime danes nosi ena najbolj znanih svetovnih manekenskih agencij, številni pa jo imajo za žensko, ki je spremenila položaj manekenk v modni industriji in odprla vrata generacijam supermodelov, še piše Dnevnik.hr.