Zgodovinsko: prve rentgenske slike človeškega telesa, narejene v vesolju

Ljudje v vesolje letimo že več kot šestdeset let in poleti v vesolje, kljub sodobni znanosti in tehnologiji veljajo za ene najbolj tveganih človekovih dejavnosti – tudi z zdravstvenega vidika.

Astronavti morajo dosegati zelo visoke zdravstvene standarde, saj si – posebej pri odpravah z dolgotrajnim bivanjem v vesolju – bolezni ali poškodb skorajda "ne smejo privoščiti".

A vendar se lahko zgodi. Še letos smo poročali o prvi evakuaciji astronavtov z Mednarodne vesoljske postaje (MVP) v zgodovini, zaradi bolezni enega od članov odprave.

Takrat smo pisali tudi, da so astronavti pri diagnosticiranju uporabili tudi ultrazvok. To tehnologijo pri poletih v vesolju uporabljajo že štiri desetletja. Vendar bi za še boljšo diagnostiko astronavti potrebovali tudi "dobri stari rentgen".

Težava pri rentgenskih aparatih pa je, da so veliki in okorni, pri poletih v vesolje pa šteje skoraj vsak gram, ki ga je treba prenesti z Zemlje.

Novo poglavje vesoljske medicine

Zdaj je ljudem uspelo premagati tudi to oviro in lahko bi rekli, da smo odprli novo poglavje vesoljske medicine.

Na krovu vesoljskega plovila, ki je Zemljo obkrožalo več sto kilometrov nad njenim površjem, so astronavti prvič v zgodovini posneli rentgenske slike človeškega telesa.

Naredili so jih člani zasebne misije Fram2, ki je aprila letos kot prva posadka v zgodovini poletela v polarno orbito okoli Zemlje.

Štiridnevna misija, ki jo je izvedlo podjetje SpaceX v lasti ameriškega bilijonarja Elona Muska, je bila namenjena predvsem znanstvenim raziskavam. Posadka je opravila več kot dvajset poskusov s področja medicine, biologije in vesoljske tehnologije.

Med njimi je bil tudi preizkus lahkega prenosnega rentgenskega aparata, razvitega posebej za uporabo v breztežnostnem prostoru.

Le štiri ure usposabljanja

Ena največjih prednosti sistema je, da ga lahko upravlja tudi oseba brez medicinske izobrazbe.

Člani posadke Fram2 so tako pred poletom opravili le približno štiri ure usposabljanja. Nato so med poletom drug drugega rentgensko slikali brez neposredne pomoči zdravnikov.

Posneli so rentgenske slike rok, podlahti, medenice, trebuha in prsnega koša.

Poleg tega so z rentgenskimi žarki pregledali tudi elektronsko opremo, med drugim pametno uro, s čimer so preverjali, ali bi bilo mogoče enak sistem nekoč uporabljati tudi za iskanje poškodb v vesoljski opremi.

Tri neodvisne radiologe na Zemlji so nato prosili, naj ocenijo kakovost posnetkov. Njihova ugotovitev je bila spodbudna: slike so bile diagnostično uporabne in primerljive s tistimi, ki so jih člani posadke posneli pred poletom na Zemlji.

"V več pogledih se je zdelo zgodovinsko," je za ScienceAlert povedala dr. Sheyna J. Gifford s klinike Mayo, ki je bila članica misije Fram 2 in vodja raziskave.

"To, da nam je uspelo, je spremenilo prihodnost vesoljske medicine in vesoljskih misij. V trenutku je postalo mogoče nekaj, kar je prej veljalo za nemogoče," je pristavila.

Pomen za prihodnje odprave

Možnost rentgenskega slikanja v vesolju je pomembna predvsem za prihodnje odprave v globlje vesolje – na primer proti Marsu.

Medtem ko na MVP lahko astronavti v nujnih primerih še vedno razmeroma hitro dobijo pomoč zdravnikov na Zemlji, pa pri več mesecev trajajočih odpravah proti Marsu, to ne bi bilo več mogoče.

Bolj kot se oddaljujemo od Zemlje, težja je komunikacija.

Radijski signal med Zemljo in Marsom recimo lahko v eno smer potuje tudi več kot 20 minut, zato posadka pri nujnih zdravstvenih težavah ne bi mogla računati na takojšnja navodila zdravnikov in bi se morala zanašati na svoje znanje in usposobljenost.

Tako bodo astronavti na poti v globlje vesolje morali znati sami prepoznati recimo zlomljeno kost, pljučnico ali drugo resno zdravstveno težavo.

"Če želimo ljudi poslati dlje od nizke Zemljine orbite, morajo biti sposobni samostojno diagnosticirati poškodbe in bolezni," poudarja Gifford.

Po njenih besedah je rentgensko slikanje eno najpomembnejših diagnostičnih orodij sodobne medicine, zato je bilo ključno pokazati, da ga je mogoče varno in učinkovito uporabljati tudi v breztežnosti.

Šele prvi korak

Prvi rentgenski posnetki v vesolju sami po sebi ne pomenijo revolucije. Raziskovalci poudarjajo, da je bil poskus predvsem dokaz, da sistem deluje.

"To je šele začetek," pravi Gifford. "Naš cilj je razviti diagnostična orodja, ki bodo astronavtom omogočila kakovostno zdravstveno oskrbo tudi takrat, ko bodo milijone kilometrov oddaljeni od Zemlje."

V prihodnje želijo razviti še bolj avtomatizirane naprave, ki bi astronavtom pomagale pri pravilni postavitvi rentgenskega aparata, del analize posnetkov pa bi lahko prevzela tudi umetna inteligenca.

Rezultati raziskave so bili objavljeni v reviji Radiology.