Droni nad heliportom UKC Ljubljana "resna nevarnost", v načrtu testno zaznavanje preletov

V UKC Ljubljana so namreč 23. avgusta v popoldanskih urah zaznali dva kratka preleta z dronom nad heliportom. Prvič je dron preletel parkiran helikopter na ploščadi, drugič pa je letel okoli repnega rotorja, ko je helikopter vzletal, je v izjavi za javnost povedal skrbnik heliporta Martin Penko Šajn.

Dron je ob drugem preletu zaznal tehnik letalec iz helikopterske posadke in o tem nemudoma obvestil dežurnega gasilca reševalca na heliportu. O dronu je reševalec gasilec nato obvestil tudi naslednji prihajajoči helikopter. O preletu drona so obvestili policijo, dežurnega nadzornika službe za korporativno varnost in skrbnika heliporta.

Dogodek so prijavili tudi agenciji za civilno letalstvo, ministrstvu za obrambo in ministrstvu za zdravje, je povedal Boštjan Trpin iz službe za korporativno varnost UKC Ljubljana. Napovedal je, da bodo v prihodnjih tednih vzpostavili testno pasivno protidronsko zaščito, ki bo omogočila lociranje in identifikacijo operaterja ter drona ter nato sankcioniranje.

Na območju UKC Ljubljana pa ne pride v poštev aktivna zaščita pred droni, ki bi jih strmoglavila, saj se klinični center nahaja na gosto poseljenem območju, je povedal Trpin.

Dron za posadko helikopterja predstavlja resno nevarnost, je poudaril pilot helikopterja Slovenske vojske Matija Zupančič. Tak dron po njegovih besedah lahko prekine manever pristanka ali odleta ali se ga morajo izogibati, s čimer izgubljajo čas.

"Če se dron zaleti v helikopter, ta ne bo nujno takoj strmoglavil. Ena od bolj kritičnih zadev na helikopterju pa je repni rotor in trk z dronom lahko povzroči vibracije ali celo odpoved repnega rotorja, kar predstavlja resno težavo," je povedal Zupančič.

V fazi pristanka na heliportu kliničnega centra posadka helikopterja pričakuje varen zračni prostor, ker se takrat osredotočajo na varen pristanek in zagotovitev čimprejšnje oskrbe za pacienta.

Zupančič je opozoril tudi na uporabo laserjev. V primeru zaslepitve pilota oziroma kakršnekoli napake na helikopterju niso ogroženi samo posadka in pacient, ampak tudi vsi ljudje pod helikopterjem. "Zato bi apeliral na vse, da ne uporabljajo laserjev za takšne namene in da z droni ne letijo v okolici pristajanja helikopterjev," je poudaril.

Globe za posameznike okoli 1000 evrov, za organizacije pa 2500 evrov

Letalski nadzornik iz Agencije za civilno letalstvo Peter Čičerov je pojasnil, da na območju heliporta UKC Ljubljana veljata dve pravili. Prvo za operaterje v odprti kategoriji, ki se morajo registrirati in imeti certifikat za podkategorijo najmanj A2, pridobiti morajo dovoljenje heliporta UKC Ljubljana in vsa soglasja in dovoljenja lastnikov ozemelj, nad katerimi letijo. Obvestiti morajo tudi agencijo za civilno letalstvo. Dovoljeno pa je leteti z brezpilotnimi zrakoplovi do teže 1200 gramov ter izključno podnevi. Druga možnost pa je letenje v posebni kategoriji, ti operaterji pa ne potrebujejo dodatnih dovoljenj, razen dovoljenja heliporta UKC Ljubljana.

Eno navtično miljo okrog heliporta UKC Ljubljana je v veljavi posebno geografsko območje, v katerem je letenje z droni strogo regulirano zaradi vzdrževanja letalske varnosti. Vsak subjekt, ki bi v tem območju želel izvajati kakršnekoli operacije z brezpilotnim letalnikom, mora biti skladen z zahtevami uredbe komisije o pravilih in postopkih za upravljanje brezpilotnih zrakoplovov ter pridobiti dovoljenje heliporta UKC Ljubljana.

Čičerov je dodal, da globe za posameznike znašajo okoli 1000 evrov, za organizacije pa 2500 evrov, odvisne pa so od prekrška.

Heliport UKC Ljubljana dovoljenja trenutno izdaja samo tistim izvajalcem, ki izvajajo operacije za potrebe lokalne skupnosti, državne institucije ali za potrebe drugih projektov občinskega ali državnega interesa. "To pomeni da posameznikom z malimi droni v odprti kategoriji do teže 250 gramov dovoljenj zaradi letalske varnosti ne izdajamo," je povedal Penko Šajn.

"Razumem, da so helikopterske operacije na naši ustanovi izredno zanimive za javnost, ampak to je treba delati na varen način.To pomeni, da iz Bohoričeve ulice pogledamo gor, ga občudujemo, se jim zahvalimo za to, kar delajo in gremo naprej," je še dodal Penko Šajn.