Zdravniški sindikat Fides želi v zdravstvenem plačnem stebru uresničiti svoje dolgoletne želje. Predlaga določitev zdravniških plač v razmerjih do povprečne plače v državi in več dodatkov.
Rok za oblikovanje ločenega plačnega stebra za zdravstvo se bo iztekel ta teden, pogajanja med vlado in zdravniškim sindikatom Fides potekajo, informacije o Fidesovih predlogih pa kažejo, da vztraja pri svojih dolgoletnih zahtevah. Predlaga namreč določitev zdravniških plač v razmerju do povprečne plače v državi in uvedbo več novih dodatkov.
Največ 3,85-kratnik povprečne plače
Trenutno lahko zdravniki, tako kot vsi javni uslužbenci, napredujejo največ do 57. plačnega razreda, ki pomeni 4.138 evrov osnovne mesečne bruto plače. Ker se odpravlja plačni strop, bodo lahko sčasoma napredovali do 66. plačnega razreda, torej do 5.890 evrov bruto mesečno.
Fides pa že dlje časa želi, da se plače zdravnikov ne bi določale z uvrščanjem v plačne razrede, ampak v razmerju do povprečne plače v državi. Po njihovem predlogu, o katerem je poročal Večer, bi zdravnik začetnik dobil 1,65-kratnik povprečne plače, starejši zdravnik, 18 let po strokovnem izpitu, 3,39-kratnik, najbolje plačani zdravnik pa 3,85-kratnik povprečne plače. Karierna pot zdravnika pa bi bila določena natančneje, kot je zdaj.
Ob sedanji povprečni plači, ki znaša 2.145 evrov bruto mesečno, bi se osnovne plače zdravnikov torej gibale med 3.539 in 8.257 evrov mesečno.
Ta predlog je vlada po naših informacijah označila za nesprejemljiv, saj naj bi bil zunaj okvirja, ki ga je predvidela. Po njenih izhodiščih bodo v novem sistemu najvišje plače v javnem sektorju sedemkratnik minimalne plače. Ta zdaj znaša 1.203 evre bruto mesečno, sedemkratnik je torej 8421, torej več od želja Fidesa, a najvišje plače v sistemu bodo rezervirane za funkcionarje, ne javne uslužbence, kot so zdravniki, so po naših informacijah na pogajanjih pojasnili predstavniki vlade.
Fidesov predlog ima tudi nekatere druge rešitve. Na primer, da bi se lahko osnovna plača določila drugače od pravil, če bolnišnica ali zdravstveni dom za siceršnje plače ne bi našla ustreznega kadra, predlog zdravniškega sindikata povzema Večer.
Fides predlaga tudi uvedbo številnih dodatkov, na primer za deficitarnost in terciarne storitve, in variabilno nagrajevanje za preseganje standardov in normativov.
Predlog bi prinesel tudi novo pristojnost za zdravnike, saj bi odločali tako o sestavi zdravstvenega tima kot kompetencah članov.
Fides torej vztraja pri zahtevah, o katerih se je usklajeval že s prejšnjo vlado. V sindikatu trdijo celo, da so bili takrat že praktično dogovorjeni o zakonu, ki bi izpolnil njihove želje, a je takratni minister za zdravje Janez Poklukar vztrajal, da lahko takšne spremembe vpeljejo samo ob širokem družbenem konsenzu, ki pa ga takratna vlada ni iskala.
Zakaj grožnja s stavko?
Oktobra lani je vlada sklenila dogovor s Fidesom, v katerem se je zavezala, da bo do 1. aprila oblikovala ločen plačni steber za zdravstvene delavce v javnem sektorju. Ta rok se torej izteče prihodnji ponedeljek, za torek pa je Fides že napovedal stavko.
Fides je očitno že pred meseci slutil, da plačni steber do roka ne bo vpeljan, zato se je z vlado januarja dogovoril o dodatni varovalki. Če ga ne bo, mora vlada do konca letošnjega leta odpraviti plačna nesorazmerja pri zdravniških delovnih mestih, piše v sporazumu. Nesorazmerja oziroma anomalije so predvsem pri delovnem mestu višji zdravnik specialist. To je zdaj najvišje uvrščeno zdravniško delovno mesto, a ga bo prehitelo nižje delovno mesto zdravnika specialista. Vlada in zdravstveni sindikati, med katerimi ni bilo Fidesa, so namreč decembra lani sklenili dogovor, pri katerem so dvignili plače v zdravstvu, najvišjih zdravniških plač pa nalašč niso uredili.
Vendar je ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik prejšnji teden pojasnila, da bo vlada v pogajanjih o plačah v javnem sektorju vztrajala pri načelu, “dokler ni dogovorjeno vse, ni dogovorjeno nič”. Fides se torej lahko z vlado dogovori karkoli, a nič ne bo uveljavljeno, dokler se vlada z vsemi sindikati ne dogovori o vseh podrobnostih plačne reforme.
To se zdi v nasprotju s prvo varovalko, ki jo je od vlade izsilil Fides. V sporazumu iz oktobra lani se je namreč vlada zavezala, da bosta s Fidesom ločeni steber za zdravnike oblikovala tudi, če ju bodo drugi sindikati poskusili pri tem omejevati.
Ministrica Ajanović Hovnik je prejšnji teden ocenila, da so pričakovanja o “nagajanju” drugih sindikatov pretirana.
Razen Fidesa drugi sindikati niso prejeli vladnega predloga o zamiku časovnice
Drugi sindikati sicer za razliko od Fidesa v ponedeljek zvečer še niso prejeli predloga vlade o zamiku časovnice pogajanj o plačnem stebru za zdravstvo in socialno varstvo, pač pa predlog časovnice za zamik pogajanj o kadrovskih standardih in normativih, je naknadno pojasnila Ilešič Čujovič.
Vlada se je namreč v decembra sklenjenem dogovoru z reprezentativnimi sindikati zdravstva in socialnega varstva zavezala, da bodo do 1. aprila sprejeti preostali kadrovski standardi in normativi za zaposlene v teh dejavnostih.
Tudi v tem primeru je vlada predlagala zamik časovnice, in sicer sprejem standardov in normativov do oktobra letos, uveljavitev pa do junija 2024, a tako velikemu zamiku časovnice sindikati nasprotujejo.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje