Voditelji držav članic Evropske unije so se sestali na dvodnevnem zasedanju v Bruslju, kjer bodo nadaljevali razpravo o podpori Ukrajini, v kateri sodeluje tudi generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg. Slovenski premier Robert Golob je v Bruslju komentiral, da je trajen mir v Ukrajini eden od pogojev za začetek pogovorov o članstvu te države v zvezi Nato.
Številni voditelji EU so danes ob prihodu na zasedanje v Bruslju poudarili pomen nadaljnje podpore Ukrajini pri njenem spopadanju z rusko agresijo. Da je zdaj pomembno pomagati Ukrajini, je prepričan tudi generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg, ki bo danes na vrhu EU sodeloval v razpravi o Ukrajini, do katere prihaja pred bližnjim vrhom Nata.
Po besedah Stoltenberga je sedaj pomembno in nujno podpreti Ukrajino, da “zagotovimo, da Ukrajina obstane kot suverena neodvisna država v Evropi”. Če tega ne bomo storili, tudi ne bomo mogli govoriti o članstvu Ukrajine v Natu, je dejal ob prihodu na dvodnevni vrh EU, na katerem se bodo prvi dan posvetili Ukrajini.
Voditelji se v razpravi tudi ne bodo mogli izogniti nedavnim dogodkom v Rusiji, ko je prišlo do oboroženega upora zasebne najemniške skupine Wagner proti ruskemu vojaškemu vodstvu v Moskvi. Po mnenju Stoltenberga upor dokazuje, da “so znotraj ruskega sistema razpoke in delitve”, je pa pri tem opozoril, da gre za notranje zadeve Rusije in da je še prezgodaj za kakršne koli zaključke, tudi “zato, ker še ni jasno, koliko Wagnerjevih sil bo končalo v Belorusiji ali drugje”.
Pomen nadaljnje podpore Ukrajini je poudaril tudi nemški kancler Olaf Scholz, ki je prepričan, da je potrebna strategija za podporo Kijevu v boju za neodvisnost in stabilnost. Kot je opozoril ob prihodu na vrh, moramo biti pripravljeni na to, da bo vojna v Ukrajini “trajala dolgo”, zato bo potrebna dolgotrajna finančna, humanitarna in vojaška pomoči Ukrajini. “Pripravljeni moramo biti na to, da bomo zdržali dolgo časa,” je dejal. Na vprašanje o nedavnih dogodkih v Rusiji pa je kancler dejal, da to “kaže, da je neodgovorno dati vojaško silo v zasebne roke”. Odvisnost Moskve od takšne sile je “nevarna” tako za rusko državo kot za številne druge države, kjer so Wagnerjeve sile razporejene, denimo v Afriki. “To ogroža tudi stabilnost države, kot je Rusija, in tudi temu smo bili priča,” je dejal.
Tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je menila, da bodo dogodki v Rusiji imeli širše posledice, zaradi česar je pomembno podvojiti podporo Ukrajini, vojaško ali finančno. Upor skupine Wagner po njenem mnenju ne bo vplival le na Ukrajino, ampak tudi na Afriko, kjer so navzoči njeni pripadniki.
Golob o Ukrajini v Natu
Trajen mir v Ukrajini je eden od pogojev za začetek pogovorov o članstvu te države v zvezi Nato, pa je pred vrhom danes povedal premier Robert Golob. “Glede članstva Ukrajine v Natu obstaja veliko različnih pogledov, tudi veliko formul. Mislim, da bo čas pokazal, ali je katera od sedanjih formul sprejemljiva. Zagotovo pa je trajen mir eden od pogojev, od katerega bo zelo težko odstopiti, da bi se sploh lahko začeli pogovarjati o tem,” je pred zasedanjem voditeljev EU povedal Golob.
Po njegovem mnenju ni dvoma o tem, da je Ukrajina na evroatlanstki poti, kako dolga bo ta, pa je odvisno od različnih dejavnikov.
Iskanje priložnosti za mir je po premierjevih besedah pomembno tudi spričo nedavnega upora ruske zasebne najemniške vojske Wagner proti ruskemu vojaškemu vodstvu, ki ga ni želel podrobneje komentirati. Poudaril je zgolj, da vsaka dolgotrajna vojna pomeni velik stres za vse vpletene, kar se je pokazalo tudi v Rusiji. “Nihče si ne želi dolgotrajne vojne ravno zaradi nestabilnosti, ki se potem širi navzven. Glede tega je osnovno vodilo še vedno iskati priložnost za mir, ko se bo ta ponudila. Mislim, da se počasi bližamo obdobju, ko se bo spet mogoče pogovarjati o miru,” je dejal.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je nedavno dejala, da želi Unija za obnovo Ukrajine uporabiti tudi rusko premoženje, zamrznjeno v okviru sankcij, kar je ena od tem današnjega zasedanja. Golob je glede tega pozval k previdnosti in poudaril, da se k temu ne sme pristopiti prehitro. “Če verjamemo v vladavino prava, potem moramo tudi v tem primeru postopati v skladu z vladavino prava. To je naše osnovno načelo, znotraj tega okvirja pa lahko iščemo rešitve,” je dejal.
Glede zagotavljanja odgovornosti za zločine v Ukrajini pa je poudaril, da si Slovenija prizadeva, da bi to potekalo v okviru Združenih narodov. Tudi kot bodoča članica Varnostnega sveta ZN želi, da bi se vloga te organizacije okrepila.
Golob je komentiral tudi razmere na Kosovu. Ocenil je, da je treba na severu Kosova čim prej ponoviti lokalne volitve, na katerih morajo sodelovati tudi kosovski Srbi. Nato pa bo po njegovih besedah primeren čas, da kosovske oblasti ustanovijo skupnost srbskih občin. “Mislim, da je to sestavljen proces. Če bosta obe strani šli v to z iskrenimi nameni, potem je ta cilj dosegljiv,” je dejal. Glede morebitnih nadaljnjih ukrepov Unije proti Prištini zaradi nezadostnega ukrepanja za zmanjšanje napetosti pa je poudaril, da je treba pristopiti uravnoteženo. Krivec po njegovem mnenju nikoli ni samo eden, čeprav se morda v določenem trenutku tako zdi.
Vse N1ajboljše: Kaj se dogaja v zakulisju N1
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje