Plakat na dogodku stranke AfD: "Vladajo nam idioti" (Foto: PROFIMEDIA)
Stranka Alternativa za Nemčijo, med drugim znana po svojem sovražnem odnosu do tujcev, je v vzponu. Trenutno jo podpira približno petina Nemcev, in to je razlog za skrb. Kaj je vzrok za strankino vse večjo priljubljenost? Kakšen preboj je dosegla minuli konec tedna? Za koga bi bilo sodelovanje z AfD "politični samomor" in kaj bi prinesla morebitna prepoved stranke?
“Vzpon skrajne desnice sproža preplah v Nemčiji”, “Uspeh nemške skrajne desnice temelji na protimigracijski in antizeleni agendi”, “Medtem ko Nemce prihodnost vse bolj skrbi, profitira skrajno desna stranka” … To so le trije naslovi nedavno objavljenih prispevkov v tujih medijih v angleškem jeziku – Politicu, Reutersu in The New York Timesu –, ki opozarjajo na to, da ima Nemčija vse večji problem s skrajno desnico.
Skrajno desna Alternativa za Nemčijo (AfD) je bila ustanovljena pred desetletjem, a ji gre v zadnjih tednih dobro kot še nikdar doslej. Potem ko je na zveznih volitvah leta 2021 zbrala okoli 10 odstotkov glasov, se njena trenutna podpora, kot so jo izmerili pri bruseljskem Politicu (Poll of Polls), zdaj giba pri 20 odstotkih. To pomeni, da je stranka bolj priljubljena od vladajoče socialdemokratske stranke (SPD) kanclerja Olafa Scholza, ki jo trenutno podpira 19 odstotkov Nemcev, ter da za trenutno najbolj priljubljeno konservativno unijo CDU/CSU zaostaja sedem odstotnih točk.
Ne le, da je podpora stranki, ki je že napovedala, da bo na naslednjih zveznih volitvah leta 2025 predlagala kanclerskega kandidata, občutno zrasla, v nedeljo ji je uspel še en veliki met: njen kandidat, 50-letni Robert Sesselmann, je na volitvah za vodjo okrožja v Sonnebergu (zvezna dežela Turingija) premagal dosedanjega šefa okrožja Jürgena Köpperja iz CDU, ki je imel tudi podporo vladajoče koalicije (SPD, liberalne FDP in Zelenih) ter Levice.
Okrožje, čeprav eno najmanjših v Nemčiji, bo tako prvič vodil kandidat AfD, kar, tako tiskovna agencija Reuters, pošilja jasno opozorilo Scholzevi vladi v Berlin, ki največje evropsko gospodarstvo vodi poldrugo leto. Pred tem je, spomnimo, Nemčijo 16 let vodila kanclerka Angela Merkel.
Robert Sesselmann (Foto: Max Schwarz/REUTERS)
“Sesselmannova zmaga predstavlja neke vrste preboj. Dobila je veliko medijske pozornosti, a so bile volitve lokalne,” je za N1 ocenil politolog z Univerze v Passauu, dr. Lars Rensmann.
Krize in vzpon skrajne desnice
Vzrokov za skokovit vzpon nemških skrajnih desničarjev je več. Dr. Lars Rensmann: “Skrajno desne populistične stranke, kot je AfD, imajo navadno korist od kriz. In če krize ni, jo ustvarijo. A razmere so trenutno dobre zanje, imamo namreč kar nekaj kriz.”
“Zelo na kratko bi lahko rekli, da se skrajna desnica vzpenja zaradi razmer v gospodarstvu in znova povečanega števila migracij,” pa je v pogovoru za N1 strnil Anthony J. Constantini, doktorski kandidat in raziskovalec populizma na Univerzi na Dunaju. Pri tem je spomnil na to, da težave, ki jih je povzročila velika gospodarska kriza leta 2008, niso bile nikoli v celoti rešene, leta 2015 pa je sledila še tako imenovana kriza migracij.
Leta 2020 je nato svet ustavila pandemija covida-19, dve leti pozneje, ko se je življenje vendarle nekako vrnilo v ustaljene tirnice, pa je Evropo, torej tudi Nemčijo, pretresla vojna v Ukrajini. Nemci, ki jih skrbijo razmere v gospodarstvu in migracije, imajo tako kar nekaj razlogov za slabo voljo. Ob tem, ko nemškemu gospodarstvu trenutno ne gre dobro – maja smo poročali, da je Nemčija zdrsnila v recesijo –, ponovno raste tudi število prošenj za azil. Od junija lani do letošnjega marca se je število prošenj podvojilo na približno 25.000 mesečno, navaja bruseljski Politico, a dodaja, da je številka precej nižja od tiste iz leta 2016, ko je vsak mesec za azil v državi zaprosilo do 89.000 ljudi.
Podpornik stranke AfD (Foto: Christian Man/REUTERS)
Razočaranje prebivalcev Nemčije krepijo tudi prepiri znotraj (ideološko precej raznovrstne) nemške vladajoče koalicije. Ta se je, kot poročajo tuji mediji, nedavno znašla v precejšnji krizi med usklajevanjem besedila zakona o zeleni energiji, ki predvideva postopno opustitev rabe plina in nafte za ogrevanje. Posledice novih politik, kot je “ozelenitev” nemškega gospodarstva, bodo čutili predvsem ljudje, kar pa, tako dr. Lars Rensmann, izkorišča AfD.
Še ena od velikih kriz, ki prinaša veter v jadra skrajni AfD, pa je vojna v Ukrajini. “AfD je proruska stranka, močno je povezana z režimom ruskega predsednika Vladimirja Putina. Mladinsko krilo AfD je že več let partnerica podmladka [Putinove] Enotne Rusije. Politiki iz AfD potujejo v Rusijo in tam, v diktaturi, trdijo, da Nemčija ni demokracija,” je opisal profesor s passavske univerze.
“Ljudje za ekstremiste glasujejo takrat, ko imajo občutek, da nimajo druge izbire. Vedno je seveda odstotek populacije, ki bo podprl skrajnost, a navadno to ni dovolj, da bi povzročilo probleme etabliranim strankam,” je še poudaril Anthony J. Constantini. “Obstaja razlog, zakaj se AfD se imenuje alternativa – v bistvu ljudem pravijo ‘Poglejte, nobena od drugih strank vas ne posluša in je ne briga za vas, a mi bomo ukrepali’. V Nemčiji je trenutno veliko ljudi, ki pravijo, da pravzaprav nočejo glasovati za AfD, a menijo, da nimajo druge izbire.”
Triumf skrajne desnice na vzhodu Nemčije
AfD je še posebej priljubljena v treh deželah nekdanje Vzhodne Nemčije: v Turingiji, Brandenburgu in Saški, kjer bodo prihodnje leto regionalne volitve in kjer je AfD trenutno najbolj priljubljena, navaja bruseljski Politico. Ta del Nemčije se še leta po združitvi sooča z manjšo zaposlenostjo in slabšimi gospodarskimi razmerami.
AfD (Foto: PROFIMEDIA)
Po besedah Anthonyja J. Constantinija je ob tem zanimivo vprašanje, ali bo AfD v kateri od dežel na vzhodu Nemčije uspelo zbrati tako veliko podporo, da je druge stranke ne bodo mogle ignorirati.
AfD bi sicer za vladanje na regionalni oziroma zvezni ravni potrebovala absolutno večino glasov (več kot polovico), saj druge stranke za zdaj vztrajajo, da z AfD ne bodo sodelovale. Nemške stranke se držijo stran od AfD, ki, kot je opozoril dr. Lars Rensmann, prav tako aktivno ne išče koalicijskih partnerjev in v obdobju zadnjih dveh sklicev parlamenta ni dokazala, da je sposobna vladati. Za stranko, ki spoštuje demokratične vrednote, bi bila koalicija z AfD “politični samomor”, je še ocenil.
Svarilo obveščevalcev
Pred evroskeptično AfD, ki je med drugim znana po svojem širjenju sovraštva do beguncev, migrantov in pripadnikov skupnosti LGBTIQA+, je posvarila celo nemška obveščevalna služba BfV, ki stranko nadzoruje. Ocenila je, da skrajno desni ekstremizem predstavlja največjo grožnjo demokraciji v Nemčiji, in volilce poznavala, naj imajo to v mislih, preden oddajo svoj glas za AfD, navaja Reuters. Po oceni BfV morajo biti Nemci še posebej pozorni na mladinsko krile AfD (JA), ki so jo aprila – med drugim zaradi “očitne ksenofobije” – označili za ekstremistično.
Po zmagi kandidata AfD v okrožju Turingije je bil eden od vodij stranke, 48-letni Tino Chrupalla, prepričan, da je ta volilni uspeh “šele začetek”, navaja Deutsche Welle. Chrupalla, poslanec bundestaga od leta 2017, je eden od dveh vodij stranke. Junija lani se mu je pri vodenju AfD pridružila 44-letna Alice Weidel, ki od leta 2017 prav tako vodi poslance AfD v bundestagu.
Alice Weidel in Tino Chrupalla (Foto: PROFIMEDIA)
“Vodstvo AfD ni funkcinalno. To je skrajno desna stranka, ki se je skozi leta radikalizirala. Ta radikalizacija stranki ni škodovala, a učinkovitega vodstva nima. To prepoznavajo tudi podporniki AfD. Ti stranke ne podpirajo zaradi vodstva, ampak ne glede na vodstvo,” je pojasnil dr. Lars Rensmann. “Stranko volijo, saj jo vidijo kot edino pravo opozicijo nemškemu sistemu demokratičnega predstavništva in liberalne demokracije.”
Kaj bi prinesla prepoved?
Zaradi skrajnih stališč, na katera so v Nemčiji zaradi svoje zgodovinske izkušnje z nacizmom še posebej pozorni, je večkrat na mizi tudi predlog, da oblasti delovanje AfD prepovedo. Nedavno je, kot povzema The New York Times, organizacija German Institute for Human Rights, ki jo financira država, v študiji argumentirala, da bi jezik in taktike, ki jih uporablja AfD za “dosego svojih rasističnih in skrajno desnih ekstremističnih ciljev”, lahko že dosegli kriterije za prepoved stranke, ki ogroža “svobodni demokratični red”.
Kriteriji za prepoved stranke so v Nemčiji zelo visoki, treba je pokazati, da si stranka aktivno prizadeva uničiti nemško demokracijo, nam je pojasnil sogovornik iz passavske univerze. “Doslej sta bili prepovedani le dve stranki, in to v petdesetih letih minulega stoletja – takratna Komunistična stranka in Nemška socialistična stranka rajha.”
Oba sogovornika sta ocenila, da prepoved AfD na tej točki ne pride v poštev. “V stranki so še vedno nekdanji neonacisti in oprto desničarski ekstremisti, stranka se je radikalizirala … Obstajajo razlogi, zakaj stranko nadzorujejo, a menim, da prepoved na tej točki ne bi bila niti politično preudarna niti pravno utemeljena,” je komentiral dr. Lars Rensmann. Anthony J. Constantini pa je opozoril, da tovrstne prepovedi “ne delujejo, saj s prepovedjo establišment ljudem dobesedno reče, da nimajo alternative”.
Foto: PROFIMEDIA
Nemčija ni edina država Evropske unije, kjer je skrajna desnica v vzponu. Potem ko je v Italiji na parlamentarnih volitvah slavila postfašistična stranka Bratje Italije premierke Giorgie Meloni, so trenutno najbolj priljubljena stranka v prav tako sosednji Avstriji svobodnjaki (FPÖ), ki imajo, tako Politico, 27-odstotno podporo. Pred parlamentarnimi volitvami, ki bodo v Španiji konec julija, pa so na tretja najbolj priljubljena sila skrajni desničarji Vox, ki jih trenutno podpira 14 odstotkov Špancev.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje