Na današnji pa tudi na četrtkovi seji preiskovalne komisije DZ o sumih nezakonitega financiranja političnih strank so zaslišali več prič, povezanih s Telekomom Slovenije, večino za zaprtimi vrati. Vprašanja na odprtem delu seje pa so se vrtela predvsem okoli pogodbe, preko katere je sredstva prejemala Nova24TV, in Telekomove programske sheme.
Preiskovalna komisija o ugotavljanju politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij zaradi suma nezakonitega financiranja kampanje strank v medijih pred in med lanskimi parlamentarnimi volitvami, ki jo je DZ odredil konec junija, se osredotoča tudi na sume nezakonitega vplivanja na člane uprav in nadzornike nekaterih večjih gospodarskih družb in podjetij v državni lasti ali z državnim deležem.
Na četrtkovi in na današnji seji so zaslišali več prič, ki so delovale v Telekomu Slovenije v obdobju, ki ga zajema preiskava, to je od marca 2020 do odreditve preiskave. Priče so na za javnost odprtem delu seje spregovorile o šest milijonov evrov vredni petletni pogodbi Telekoma Slovenije z zasebnim Inštitutom za avtorsko pravico (Izap), preko katere je sredstva poleg drugih televizij prejemala tudi Nova24TV.
Nekdanji član uprave Telekoma Slovenije Tomaž Jontes, ki je na to mesto prišel šele po podpisu pogodbe, v njej ne vidi nič neobičajnega. “Izdajatelji programov se samostojno odločajo, ali se pogajajo sami ali zato pooblastijo tretjo osebo, tudi združevanja programov niso nič neobičajnega,” je pojasnil. Zatrdil je, da so v času njegovega mandata vse pogodbe, tudi to, skrbno pregledovali in da so bile vse zaveze iz nje izpolnjene.
Predsednica komisije Mojca Šetinc Pašek (Svoboda) je sicer opozorila na padec gledanosti po izstopu ene od televizij, zaradi česar naj ne bi bila več izpolnjena pogodbena zaveza o gledanosti. A Jontes je poudaril, da sam ni imel vpogleda v to, da pa so mu vse strokovne službe zagotovile, da je bila gledanost v okviru zahtev. V skladu s tem je kot pristojni tudi podpisal aneks k pogodbi, ki so ga pripravile strokovne službe, je pojasnil. Ob tem je zanikal, da bi ga kdorkoli opozarjal na padec gledanosti oziroma na to, da pogodba ni v Telekomovo korist.
Nekdanji predsednik uprave Telekoma Slovenije Cvetko Sršen, ki je mandat nastopil marca 2021, je prav tako zanikal, da bi ga kdo opozoril, da je pogodba, podpisana pred njegovim prihodom na čelo uprave, za družbo škodljiva. Zatrdil je, da podrobnosti pogodbe ni poznal in da tudi ni sodeloval pri oblikovanju aneksov in pri ugotavljanju, ali so bile zahteve iz pogodbe izpolnjene.
Prav tako ni poznal razdelilnika sredstev med posamezne televizije v paketu, saj je bila po njegovih navedbah pogodba sklenjena med Izapom in Telekomom in nadaljnja delitev sredstev ni bila del pogodbe. Na vprašanje predsednice komisije, ali torej ni vedel, da naj bi Izap med 50 in 60 odstotkov sredstev mesečnega zneska iz te pogodbe namenjal Novi24TV, je odgovoril pritrdilno.
Zatrdil je, da se prav tako ni ukvarjal z določanjem programskih mest in tako tudi ni on zahteval, da se spremeni vrstni red programskih mest. O premikih programskih mest aprila in maja 2021, pri čemer so denimo Novo24TV uvrstili višje, POP TV in Kanal A pa nižje, predhodno ni bil obveščen, je pojasnil. Po opozorilu predsednice komisije, da je bil po informacijah, ki so jih pridobili, on ključna oseba pri določanju programskih mest in da je krivo pričanje kaznivo dejanje, pa je Sršen dejal, da si ne dela utvar, da je bil vedno vsem všeč. “O tem nisem odločal, če kdo pove drugače, je seveda stvar tudi vaše percepcije,” je dejal. Dodal je tudi, da je bilo zlobnih govoric na njegov račun in na račun Telekoma v njegovem mandatu veliko.
Sršen je pojasnil tudi nekatere okoliščine o Telekomovi tožbi Proplusa konec leta 2021. Za tožbo so se po njegovih besedah odločili zaradi nekaterih nejasnosti iz takrat veljavne in predhodne pogodbe, saj je šlo za enormno povečanje zneska. Ta korak so jim svetovali pravniki, pri čemer ni pojasnil kateri. Na Telekomu so se sicer enostransko odločili, da bodo v primerjavi s pogodbeno dogovorjenim nadomestilom plačevali nižji znesek. Na vprašanje, zakaj se za znižanje visokega nadomestila niso odločili v primeru pogodbe z Izapom, pa je odgovoril, da bi še kaj storili, a je “malo zmanjkalo časa”, saj je končal mandat.
Obenem je Sršen poudaril, da so bile vse sprejete odločitve v njegovem mandatu poslovne narave in niso bile sprejete na podlagi pritiska od zunaj. Da so sprejemali prave odločitve, po njegovih besedah kaže tudi to, da je Telekom v tistem obdobju izboljšal poslovni rezultat.
Sršenov predhodnik na mestu predsednika uprave Tomaž Seljak pa je na odprtem delu seje pojasnil le, da je v času podpisa pogodbe z Izapom, ko je bil sicer na čelu Telekoma, v upravi za tri mesece nadomeščal tudi člana za komercialno področje in da je kot pristojni za to področje to pogodbo tudi podpisal. Po tem pojasnilu so sejo komisije za javnost zaprli.
Tudi zaslišanje Jontesa in Sršena so po nekaj zastavljenih vprašanjih prekinili in nadaljevali brez navzočnosti javnosti. Pred tem so v celoti za zaprtimi vrati zaslišali še več prič, povezanih s Telekomom Slovenije. Dopoldne sta na vprašanja odgovarjala Samo Ošina in Peter Jeglič, na četrtkovi seji komisije pa še Miha Turk, Ajda Brlec, Irena Battelino in Lucija Merhar.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!