Strateški načrt skupne kmetijske politike 2023-2027 za Slovenijo, ki ga je vlada potrdila prejšnji teden in že poslala v potrditev Evropski komisiji, je po besedah kmetijske ministrice Irene Šinko približek najboljšega sodelovanja z vsemi deležniki. Tako se je danes odzvala na nekatere kritike, da načrt ni usklajen s tistimi, ki ga bodo udejanjali.
Po besedah ministrice za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Irene Šinko je dokument rezultat težkih in dolgotrajnih usklajevanj in predstavlja najširši možen dogovor o tem, kakšno naj bo slovensko kmetijstvo in kakšen naj bo prehranski sistem v prihodnje.
Dokument je bil, kot je dejala, usklajevan z vsemi deležniki, ampak ker imajo ti različne interese, je dokument približek najboljšega sodelovanja z vsemi, marsikdo svojih želja ni mogel uveljaviti. “Ampak dokument, ki ga sprejme vlada, je dejansko usklajen z vsemi resornimi ministrstvi in tak dokument je tudi politična odločitev, ki je bila sprejeta,” je na današnji novinarski konferenci poudarila ministrica.
Ob tem je napovedala, da bo ministrstvo učinke izvajanja strateškega načrta sprotno spremljalo, in če bo to potrebno, tudi ukrepalo. Pred morebitnimi spremembami strateškega načrta se bodo, kot je dodala, medresorsko uskladili in sledili ciljem koalicijske pogodbe in evropskega zelenega dogovora.
“In takrat bo priložnost, da se bodo tudi deležniki dejansko lahko upoštevali. Ampak samo v smislu, da bomo dosegali in zasledovali cilje, ki bodo dobri za skupno kmetijsko politiko v Sloveniji,” je dodala ministrica.
Predstavniki Zveze slovenske podeželske mladine in Sindikata kmetov Slovenije so namreč v skupnem dopisu, ki so ga poslali na kmetijsko ministrstvo, ministrici Šinko in predsedniku vlade Robertu Golobu, zapisali, da strateški načrt z njimi ni usklajen in da ne upošteva pripomb in predlogov, ki so jih podali, prav tako nimajo pojasnil, zakaj niso bili upoštevani.
“Kmetje smo tisti, ki bomo s svojim kmetovanjem udejanjali intervencije in zato bi bilo ključno, da smo tudi tisti, s katerimi so posamezne intervencije usklajene, saj bomo le tako, ob vseh danih omejitvah, dosegli (visoko) zastavljene cilje, zapisane s strani uradnikov,” so zapisali v zvezi in sindikatu.
Pričakujejo, da se bo skupaj z deležniki do konca leta naredila celovita revizija strateškega načrta in da se bodo upoštevale pripombe predstavnikov kmetov. Ostro so obsodili, da je bil načrt na vladi sprejet, preden se je dokončno predstavil ključnim deležnikom v kmetijskem sektorju.
Kmetijsko ministrstvo je sicer strateški načrt, ki se bo začel izvajati 1. januarja prihodnje leto, že predložilo v presojo Evropski komisiji. Na ministrstvu potrditev s strani komisije pričakujejo v petih tednih, je povedala v. d. generalne direktorice direktorata za kmetijstvo Maša Žagar. Ministrstvo mora zdaj pripraviti še predlog spremembe zakona o kmetijstvu in podzakonske akte, ki bodo podlaga za izvajanje skupne kmetijske politike.
Ključna usmeritev strateškega načrta prihodnje skupne kmetijske politike je trajnostna pridelava hrane na celotnem območju države in povečanje samooskrbe, pri tem pa so po besedah ministrice pomembna vsa območja in vsa kmetijska gospodarstva, ne glede na velikost in usmeritev. “Ta krovna usmeritev podaja odgovore na izzive prehranske varnosti kot tudi na okoljsko-podnebne izzive, ki so pred nami,” je dodala.
Za izvajanje strateškega načrta, ki v primerjavi z dosedanjo kmetijsko politiko prinaša kar nekaj novih ukrepov oz. intervencij, bo do leta 2027 na voljo 1,8 milijarde evrov. Od tega bo 700 milijonov evrov namenjenih za neposredna plačila ter vinski in čebelarski sektor oz. za prvi steber, pri čemer gre v celoti za sredstva EU.
Za drugi steber, ki pokriva področje razvoja podeželja, pa bo namenjenih 1,1 milijarde evrov, pri čemer bo manj kot polovico predstavljal delež iz proračuna EU in več kot polovico iz proračuna Slovenije. “Pri tem pa je sedanja vlada zagotovila še dodatnih 40 milijonov evrov,” je dodala ministrica.
Kot poudarjajo na ministrstvu, so močna prioriteta v strateškem načrtu mladi kmetje, ki jim bo omogočen zagon in modernizacija kmetij za izboljšanje njihovega dohodkovnega položaja, s čimer si Slovenija prizadeva za generacijsko prenovo slovenskega kmetijstva.
Izmed ukrepov izpostavljajo tudi možnosti kolektivnih naložb in druge spodbude poslovnega povezovanja, s čimer so po navedbah ministrstva oblikovani vzvodi za zagotavljanje stabilne preskrbe z varno in kakovostno hrano, razvoj lokalnih dobavnih verig, povezovanje akterjev znotraj agroživilskih verig in izboljšanje položaja kmeta.
Strateški načrt poseben poudarek namenja pridelavi hrane z višjo dodano vrednostjo, zlasti ekološki pridelavi in predelavi ter drugim proizvodom iz shem kakovosti. Slovenija si je zastavila “ambiciozen cilj, da se do leta 2027 v ekološko kmetovanje vključi vsaj 18 odstotkov površin, zato so temu prilagojeni tudi ukrepi”. Po navedbah ministrstva so najbolj ambiciozni doslej tudi ukrepi za reševanje okoljsko-podnebnih izzivov, velik poudarek ukrepi namenjajo tudi uvajanju digitalizacije v kmetijstvo.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!