Sobotne Parade ponosa v Mariboru, ki je potekala pod pod sloganom Iz zakonov v družbo, se je udeležilo več kot 300 ljudi. Pri tem je vnovič prišlo do incidentov in nasilja, zato je morala posredovati policija. Vsaj ena oseba je morala poiskati pomoč na urgenci, so sporočili organizatorji iz Mladinskega kulturnega centra Maribor. Na nasilje na paradi se je odzvala tudi predsednica države Nataša Pirc Musar. Na družbenem omrežju X je zapisala, da incident ostro obsoja, pristojne institucije pa je pozvala, naj strokovno obravnavajo vsako prijavo nasilja in nestrpnosti.
Kot smo poročali, so bili udeleženci Parade ponosa že med sprehodom po mestu deležni različnih opazk, a je bilo dogajanje še pod nadzorom, saj je potekalo tudi v spremstvu policistov in varnostnikov.
Po prireditvi pa je napetost eskalirala, je poročal Večer, saj so neznanci pretepli znanega mariborskega aktivista LGBTQIA+, performerja in pisca Renata Volkerja. Ta je na družbenih omrežjih objavil fotografijo sebe v rešilnem avtomobilu s pripisom “After party je na urgenci.”
“Šel sem s prireditve proti domu po Trgu Leona Štuklja, ko so za mano prišli mulci, kakšni štirje ali pet, me napadli, brcali in tepli. Nato so pobegnili. Boli me glava, a to bo minilo. Bolj me skrbi, če imam zlomljeno rebro. Najbolj hudo pa mi je zato, ker je mama videla pretep in doživela šok,” je Volker po telefonu z mariborske urgence opisal za časnik.
A to očitno ni bil edini incident. Nekaj deset nasprotnikov parade je že pred začetkom dogodka prišlo na Trg svobode in v znak protesta razprostrlo slovensko zastavo, so zapisali organizatorji iz Mladinskega kulturnega centra Maribor v sporočilu za javnost.
Med kulturno-umetniškim programom sta se nato po njihovih informacijah nedaleč od Trga svobode zgodila vsaj dva incidenta, v katerih sta bila tarča napada udeleženca parade, ki sta dogodka prijavila policiji.
Ob tem so v centru nasilje ostro obsodili. “Pomembno je, da se zoper sovraštvo in diskriminacijo odzovemo takoj, skupaj in povezano. Hkrati pa takšni dogodki, kot tudi sovražni govor na družbenih omrežjih, ki ga je pred parado (še) več, potrjujejo eno od ključnih sporočil letošnje mariborske Parade ponosa: da so parade, s katerimi opozarjamo na neenakosti v družbi in na nesprejemanje drugačnosti, še vedno potrebne in da je spremembe iz zakonov treba prenesti v družbo. Zakoni so pomembni, pomembni pa so tudi socialni premiki. Šele z združevanjem teorije in prakse bomo na pravi poti,” so zapisali v sporočilu za javnost.
“Določene pravice ostajajo nedosegljive”
Kot so ocenili, je sicer na področju pravic skupnosti LGBTQIA+ v Sloveniji prišlo do napredka, pri čemer so izpostavili uzakonitev istospolnih zakonskih zvez in skupnega posvajanja otrok ter odpravo prepovedi darovanja krvi za moške, ki imajo spolne odnose z moškimi. A določene pravice ostajajo nedosegljive, ena od poti do njih pa so spremembe zakonov, so dodali.
V okviru kulturno-umetniškega programa je v soboto na oder stopilo več govorcev. “Ena najbolj pomembnih človekovih pravic je ta, da lahko (po)vemo, kdo smo. Povsod. Brez strahu, brez (samo)cenzure, brez ocenjevanja ravni ogroženosti. In brez občutka, da zgolj živeti našo resnico drugim predstavlja grožnjo. Pravica do svobode izražanja in svobode biti je od nekdaj v ospredju LGBTIQ+ političnih zahtev in bojev. Je osrednja nota vseh parad ponosa,” je v govoru izpostavil Linn Julian Koletnik iz Amnesty International Slovenije ter ponovno pozval k podpisu peticije za pravico trans oseb do samoopredelitve.
“Zdaj moramo vlado in institucije držati za besedo, glasno opozarjati na kakršnokoli diskriminacijo in skupaj poskrbeti, da nobeno nasilje ne bo spregledano – doseči moramo, da se vsi zavedamo, kako je biti LGBTIQ+ oseba v Sloveniji,” je dejala Katja Štefanec iz društva Parada ponosa.
“Dokler se bomo v Mladinskem kulturnem centru Maribor srečevali s posamezniki, ki svoje spolne usmerjenosti ali spolne identitete ne morejo svobodno živeti v domačem, šolskem ali delovnem okolju, dokler se bodo po mestu pojavljali napisi in nalepke ANTI LGBT, dokler bomo Parado ponosa lahko organizirali samo ob spremstvu policije, obstajajo razlogi za organizacijo Parade ponosa v Mariboru,” pa je povedala direktorica Mladinskega kulturnega centra Maribor Marja Guček.
Na nasilje na paradi se je odzvala tudi predsednica države Nataša Pirc Musar. Na družbenem omrežju X je zapisala, da incident ostro obsoja, pristojne institucije pa je pozvala, naj strokovno obravnavajo vsako prijavo nasilja in nestrpnosti. “Moje sporočilo je jasno: vsak človek, ne glede na svojo spolno usmerjenost, spolno identiteto ali spolni izraz, je vreden spoštovanja, ljubezni in enake obravnave,” je dodala.
Da je fizični napad na Paradi ponosa nesprejemljiv in vsega obsojanja vreden, je na omrežju X poudarila tudi kulturna ministrica Asta Vrečko. “Prav tako sovražni govor desne politike, ki s tem legitimira takšna dejanja, namesto da bi jih obsodila. Za boljši svet je potrebno graditi družbo solidarnosti in strpnosti, ne nasilja in razdvajanja,” je dodala. Njeno sporočilo je poobjavila tudi vlada.
Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec je na družbenem omrežju X zapisal, da nasilje ostro obsoja. “Napad ostro obsojamo, aktivistu pa želimo čimprejšnje okrevanje. Naredili bomo vse, kar je v naši moči, da takšne incidente preprečimo in da ustvarimo družbo medsebojnega spoštovanja in solidarnosti,” je zapisal v odzivu.
Pri Inštitutu 8. marec pa so ocenili, da ima nasilje na tretji mariborski paradi ponosa “svojega odkritega političnega podpornika v vseh, ki ga legitimirajo, a tudi v naraščanju naše indiference”. “Kar potrebujemo, ni zgolj iskanje storilcev, splošna obsodba nasilja, ampak tudi vztrajna javna razprava o tem, kako se radikalizira slovenska politika in kdo so njeni nosilci,” so izpostavili na družbenem omrežju Facebook. “Končno pa tudi velja: bodite pozorni, katere izmed strank nikoli ne obsodijo tovrstnega nasilja in kako nanj reagirajo,” so pristavili.
Podporo paradi so bodisi s pismom bodisi z vnaprej posnetim nagovorom izrazili tudi minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac, evropski poslanec Matjaž Nemec ter pobudnica prve parade ponosa v Ljubljani Tatjana Greif.
Do nasilja na paradi ponosa je prišlo tudi julija v Ljubljani.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje