Nenadne izselitve iz študentskih domov: kaj je bil razlog za spremembo pravil

Študentska organizacija Slovenije (ŠOS) je v letošnjem študijskem letu prejela več deset sporočil študentov, ki jim zaradi zavrnitve prošnje za podaljšanje subvencioniranega bivanja grozi nenadna izselitev iz študentskega doma.

Čeprav so se na odločbo o zavrnitvi pritožili, tudi med čakanjem na odločitev o razrešitvi pritožbe ne smejo ostati v študentskem domu, kot je veljalo do sedaj.

Gre za posledico določbe, ki jo je v zakon o visokem šolstvu vnesla prejšnja vlada in ki je začela veljati s 1. oktobrom. Glede na novo določbo pritožba zoper odločbo namreč ne zadrži njene izvršitve.

Doslej so študentje med čakanjem na odločitev pristojnega ministrstva, ali bo njihovi pritožbi ugodilo ali jo zavrnilo, lahko v študentskem domu – v zanje najboljšem primeru – še naprej bivali tudi več kot dva meseca.

Študenti lahko pritožbo namreč vložijo v roku 21 dni od vročitve odločbe pisarne za študentske domove, ministrstvo pa ima nato dva meseca, da o pritožbi odloči. Postopek lahko torej skupaj traja tudi do dva meseca in 21 dni.

Tisti, ki so jim prošnjo za subvencionirano bivanje letos zavrnili, pa so že podvrženi novemu zakonu in tako po informacijah ŠOS že čakajo na odločbo o izselitvi iz študentskih domov kljub morebitni vložitvi pritožbe.

A to je le del razloga, zakaj se je letos pojavila težava.

Nov pravilnik o bivanju študentov spremenil pogoje za nekatere študente

Na ŠOS so za N1 razložili, da se je nanje obrnilo nekaj deset absolventov enovitih magistrskih programov, ki so v času študija že ponavljali letnik ali se prepisali. To pomeni, da koristijo že drugo dodatno leto v času ene stopnje študija. V tem času imajo tudi veljaven status študenta.

Pravilnik o subvencioniranem bivanju študentov, ki je veljal do 1. oktobra letos, je študentom omogočal, da subvencijo prejmejo, če imajo status študenta – torej tudi, če letnik ponavljajo, se prepišejo ali vpišejo absolventsko leto. V pravilniku ni izrecno navedene nobene omejitve, koliko let so lahko prejemniki subvencije, piše le, da se subvencioniranje bivanja sorazmerno skrajša glede na to, kateri letnik študent obiskuje, ko mu je subvencija prvič podeljena.

Ima pa več omejitev nov pravilnik, Pravilnik o bivanju študentov, ki je začel veljati 1. oktobra letos. "Subvencija za bivanje v študentskem domu se dodeljuje za čas trajanja enega študijskega programa na prvi, drugi in tretji stopnji, podaljšanega za eno študijsko leto, če ima oseba takrat status študenta," navaja besedilo.

V praksi to pomeni, da je subvencionirano bivanje za študente enovitih magistrskih programov, ki trajajo pet let, po novem omejeno na največ šest let, čeprav lahko imajo – ker lahko v času študija koristijo dve dodatni leti – študentski status sedem let. Enako velja tudi za študente programov, ki trajajo šest let; subvencionirano lahko študentskem domu bivajo sedem let in ne osem, kot je veljalo prej.

Ministrstvo: Upravičeni študenti zaradi pritožnikov dlje čakali za sprejem v študentski dom

Z ministrstva za izobraževanje, znanost in mladino so za N1 sporočili, da omejitev najdaljšega obdobja subvencioniranega bivanja v študentskem domu sicer ni novost, ki bi bila uvedena z novo zakonodajo. Prav tako je prejšnja zakonodaja določala, da upravičenost do subvencioniranega bivanja ni vezana zgolj na obstoj statusa študenta, so dodali.

"Samo dejstvo, da ima posameznik status študenta, zato niti po predhodni niti po veljavni ureditvi samo po sebi ne pomeni, da je upravičen do subvencioniranega bivanja v študentskem domu," so poudarili. Ob tem so izpostavili, da se sprememba nanaša le na študente enovitih magistrskih študijskih programov.

Sprejemu določbe, da v študentskem domu ne smejo ostati med čakanjem na razrešitev pritožbe, pa je po navedbah ministrstva botrovala v preteklosti pogosto zaznana praksa vlaganja pritožb v namen podaljšanja bivanja v študentskem domu – in to kljub temu da je bilo jasno, da študent pravice do subvencioniranega bivanja ne more več uveljavljati.

"S tem so pritožniki neupravičeno zasedali mesta do bivanja upravičenim študentom, ki so morali zato dlje čakati za sprejem v študentski dom," so navedli na ministrstvu.

Poudarili so tudi, da so bili stanovalci Študentskih domov Ljubljana (ŠDL) obveščeni o tem, da pritožba ne bo zadržala izvršitve odločbe pisarne za bivanje študentov, torej izselitve. Po informacijah ŠOS tisti, ki so prejeli zavrnilno odločbo glede subvencije, na odločbo o izselitvi iz študentskih domov še čakajo.

Če ostanejo proste postelje, se lahko vselijo tudi študenti, ki ne izpolnjujejo pogojev

Ministrstvo študentom, ki vložijo pritožbo, vedno pojasni, da je, če po nastanitvi študentov, ki imajo pravico do subvencioniranega bivanja v ŠDL, ostanejo proste zmogljivosti, omogočena nastanitev tudi drugim študentom, torej tistim, ki ne izpolnjujejo pogojev za subvencionirano bivanje.

Taki študenti v ŠDL bivajo po tržni ceni, a le v primeru, če po vselitvi vseh študentov, ki čakajo na prednostni listi za subvencionirano bivanje, ostanejo proste zmogljivosti. O njihovih vlogah za nastanitev po tržni ceni odloča ŠDL in ne pisarna za študentske domove. Slednja odloča le o pravici študenta do subvencioniranega bivanja.

Trenutno v ŠDL še ni izčrpana prednostna lista, zato bivanje po tržni oziroma ekonomski ceni tam ni možno.

Pritožniki pa se lahko odločijo za nesubvencionirano bivanje v dijaških domovih, v katerih ostanejo nezasedene bivalne zmogljivosti po zasedbi postelj s strani dijakov in študentov, ki tam bivajo subvencionirano, ali pa za nesubvencionirano bivanje v zasebnih študentskih domovih, so še dodali na ministrstvu za izobraževanje, znanost in mladino.