Opozicija zahteva sklic nujne seje odbora za kulturo: "To je pravno vprašljivo početje"

Poslanske skupine opozicijskih strank Svoboda, SD in Levica so v skupni izjavi ob zahtevi za sklic nujne seje odboru za kulturo predlagale, naj pozove ministrstvo, da nadaljuje že začete postopke v zvezi z javnimi razpisi in javnimi pozivi ter v skladu s predlogi strokovnih komisij izda odločbe ali sklepe o izbiri ter sklene pogodbe o sofinanciranju. Ministrstvo naj v skladu z veljavnimi pogodbami in zakonskimi roki tudi izplačuje odobrena finančna sredstva na podlagi podanih zahtevkov ter prekliče sklepe o prekinitvi javnih pozivov in razpisov ter v skladu s predlogi strokovnih komisij izda odločbe ali sklepe o izbiri ter sklene pogodbe o sofinanciranju, so še predlagali.

Spomnile so, da je ministrstvo za kulturo v začetku julija izvajalce kulturnih programov in projektov na javnih razpisih in pozivih prek pristojnih uradnikov po elektronski pošti začelo obveščati, da bo zaradi spremenjene finančne slike prilagodilo financiranje, kar bi obenem lahko vodilo v znižanje že odobrenega sofinanciranja.

Ministrstvo za kulturo je nato ustavilo javni razpis za dodelitev delovnih štipendij, ustavljen je bil tudi javni poziv za izbor kulturnih projektov mednarodnega sodelovanja na področju vizualnih umetnosti, intermedijskih umetnosti in oblikovanja. Dodatno po navedbah opozicijskih strank izvajalci kulturnih projektov in programov poročajo, da ministrstvo že celo poletje ne sklene pogodb na razpisih, kjer so dobili pravnomočne odločbe in sklepe, da so bili izbrani na javnem razpisu. Ministrstvo tudi ne izplačuje redno.

Po izhodišču rebalansa ima ministrstvo za kulturo za 13,6 milijonov evrov več sredstev, kar presega domnevni primanjkljaj 8,9 milijonov evrov, zato se, kot so zapisali v izjavi, "toliko bolj upravičeno poraja vprašanje, čemu je bilo namenjeno predhodno ustavljanje postopkov, in to pred sprejetjem rebalansa, ki proračun viša, zaustavljanje izplačil na podlagi zakonitih in veljavnih pogodb ter nepodpisovanja pogodb tistim, ki imajo pravnomočne sklepe o izbiri v sofinanciranje," so poudarili.

Utemeljeno se, kot so še zapisali, odpira tudi vprašanje, ali so bile prvotne zaustavitve vseh prizadetih postopkov sorazmerne in ali so bile predhodno izčrpane manj invazivne proračunske možnosti.

Kot opozarjajo številni pravni strokovnjaki, seznanitev o pripravah rebalansa po elektronski pošti ni ustrezna pravna podlaga za spremembe pri izvajanju kulturnih programov oziroma kulturnih projektov. To tudi ne more biti razlog za zavračanje oziroma nepodpisovanje pravočasnih in pravilnih zahtevkov za izplačilo po veljavnih pogodbah. Čeprav ima ministrstvo zakonsko možnost zmanjšati obseg financiranja, če pride do zmanjšanja njihovega proračuna, mora do tega najprej dejansko priti, predvsem pa mora skleniti ustrezne pravne podlage, denimo aneks k pogodbi, so še poudarili.

"Do takrat ministrstvo za kulturo nima pravne podlage za neizplačevanje ali pozivanje k prenehanju vlaganja zahtevkov, saj s tem krši številne pogodbe. Prav tako bo lahko ministrstvo deležno številnih uspešnih tožb, če zavrača plačilo popolnih zahtevkov, s čimer bo dodatno in nesmotrno porabljalo davkoplačevalska sredstva," so še zapisali.

Sokoordinatorica Levice Asta Vrečko je na novinarski konferenci izpostavila, da lahko te poteze ministrstva razumejo tudi kot kulturni boj, zato bodo od ministrice iz vrst SDS Ignacije Fridl Jarc in njenih sodelavcev zahtevali pojasnila, zakaj so prekinili razpise in zakaj niso podpisali pogodb, če sredstva po napovedovanem rebalansu proračuna ne bodo težava. Po njenih besedah je to tudi pravno vprašljivo početje. Poslanka Svobode Sara Žibrat pa je dodala, da so ministričine odločitve potencialno ogrozile več kot 10.000 javnih dogodkov po Sloveniji ter najbrž več kot 100 redno zaposlenih in več kot 1.500 samozaposlenih v kulturi.