Za nekatera imena parlamentarnih preiskovalnih komisij bi lahko mirne duše rekli, da so "klobase". Rekorderka ima 216 besed in 1.641 znakov.
Notranjepolitično vzdušje v naši državi je pred dnevi razgrelo dogajanje okoli novoustanovljene preiskovalne komisije državnega zbora o političnem vmešavanju v delo policije in drugih organov.
Tik pred začetkom prve seje komisije je poslanec SDS Branko Grims dejal, da še nobena preiskovalna komisija ni imela tako lahkega dela in da bo kmalu zaključila svoje delo. To bomo seveda šele videli. Če bomo … Od 40 preiskovalnih komisij, ki so od leta 1993 do danes preiskovale ali še preiskujejo raznorazne zadeve, ki so burile duhove v slovenski javnosti (afera Patria, nakupi žilnih opornic, sanacija bank, itd.), jih je svoje delo v državnem zboru s sprejetim poročilom zaključilo le 12 – malo več kot četrtina.
Novinarji želimo biti racionalni
Če pustimo ob strani, katere preiskovalke (kot jih tudi imenujejo) so bile uspešne v smislu zaključkov ali v parlamentu sprejetega poročila o njihovem delu, je zanimiv tudi pogled na njihova uradna imena.
Uradno se komisija o političnem vmešavanju v delo policije imenuje “Preiskovalna komisija o ugotavljanju morebitne politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij zaradi suma nedopustnega političnega vmešavanja v delo policije in drugih pristojnih državnih organov s področij davkov in preprečevanja pranja denarja ter nedopustnega političnega vplivanja na potek oziroma izid posameznih predkazenskih in postopkov finančnega nadzora ter odkrivanja in preprečevanja pranja denarja”.
Celo ime vsebuje 50 besed ali 410 znakov (s presledki). Ni pa najdaljše. Rekorderka je preiskovalka o “aferi Ultra/Golobič”, ki ima skupaj kar 216 besed in 1.641 znakov – Ker ne želimo, da bi se ta prispevek vlekel v nedogled, si lahko njeno polno ime preberete tukaj. Za primerjavo: ko boste prebrali prispevek do tukaj, boste prebrali okoli 260 besed oz. 1.680 znakov, le malo več, kot znaša polno ime “rekordne” preiskovalke. Obstaja pa še kar nekaj komisij, ki imajo za ime “klobaso”, dolgo po več kot 100 besed in več sto znakov – na primer preiskovalka o tako imenovanih visokih gradnjah (179 besed / 1.390 znakov) aferi Patria (136 / 1.043), o izbrisanih (137 / 944) in druge.
Najbolj “plodno” obdobje dolgih imen je bilo mandatno obdobje od 2008 do 2011, ko je bilo ustanovljenih 7 preiskovalk. Skupaj so njihova imena dolga 958 besed oziroma 7.205 znakov, kar je že dolžina obširnejšega novinarskega prispevka.
Lahko si torej predstavljate, da imamo novinarji težave, ko poročamo o delu teh komisij ali dogajanju v zvezi z njimi. Zato ni čudno, da se v medijih pojavljajo imena, kot so “Pučnikova komisija”, “Cviklova komisija”, “Komisija o zadevi TEŠ” itd. Ta imena so preiskovalkam dali novinarji. Želimo pač biti racionalni.
Bi s poslovnikom lahko skrajšali imena?
Do ugotovitve, da so imena komisij “praviloma dolga”, sta prišla avtorja raziskovalne naloge “Vodič po imenih preiskovalnih komisij državnega zbora 1992 do 2022”, Marinka Bogulin in mag. Borut Peršolja, ki sta vodič objavila ob 30-letnici parlamenta. (Nalogo lahko najdete na spletnih straneh državnega zbora).
Avtorja sta takrat zapisala, da bi kazalo razmisliti, da bi poslovniško določili, da se ob polnem imenu preiskovalne komisije določita tudi njeno uradno kratko ime in kratično poimenovanje. Kot kaže, je ostalo samo pri ideji.
Res je, da so po letu 2018 imena preiskovalk postala krajša, še vedno pa so z vidika prijaznosti do uporabnikov malce predolga. Kako to, da so imena tako dolga, smo povprašali tudi vodjo službe za odnose z javnostjo v parlamentu, Karmen Uglešić. Ta nam je razložila, da naj bi ime preiskovalne skupine bilo kar najbolj natančno, da bi lahko že po imenu ugotovili, kaj je komisija preiskovala. Mogoče res, ampak po drugi strani je najkrajše ime preiskovalke “Parlamentarna preiskava Krpan” (3 besede, 28 znakov) iz katere pa nepoučeni ne more na prvi pogled vedeti, za kaj je šlo. “V tem primeru je pač potrebno pogledati v vsebino,” nam je povedala Uglešić.
Ali dolžina imena preiskovalke vpliva tudi na njeno uspešnost? Takole, preko prsta bi lahko rekli, da ne. V primeru rekorderke (Afera Ultra) državni zbor poročila ni obravnaval. Komisija, ki je preučevala “visoke gradnje”, svojega dela ni mogla končati, prav tako komisija v aferi Patria. Vendar pa svojega dela niso zaključile tudi mnoge komisije s krajšimi imeni, kot na primer že omenjena Parlamentarna preiskava Krpan, ustanovljena leta 2013, o kateri Google najde zadnjo novico iz maja 2014.
In čisto za na konec: ta članek brez naslova, povzetka in mednaslovov vsebuje 693 besed in 4.420 znakov.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje