Predlog zakona o Skoku: kaj menijo pravni strokovnjaki?

Najvišji predstavniki Demokratov zadovoljstva po četrtkovi seji vlade niso skrivali. Ministrski zbor je namreč potrdil predlog zakona o posebni tožilski enoti za pregon korupcije Skok, ki ga je prvak Demokratov Anže Logar izpostavljal kot osrednjo predvolilno obljubo svoje stranke.

Po predlogu zakona bi se specializirano državno tožilstvo preimenovalo v specializirano tožilstvo za pregon korupcije in organiziranega kriminala (Skok), ki naj bi dobilo nekoliko širše pristojnosti. Nacionalni preiskovalni urad (NPU) bi moral vedno začeti ali prevzeti preiskavo kaznivih dejanj, za obravnavo katerih bo pristojen Skok, pri tem pa bi bila za NPU zavezujoča tudi pisna zahteva vodje Skoka.

Namesto štirih specializiranih oddelkov, ki zdaj delujejo pri okrožnih sodiščih v Celju, Kopru, Ljubljani in Mariboru, bi ustanovili specializirano sodišče za sojenje v zadevah korupcije in organiziranega kriminala s sedežem v Ljubljani. Komisija za preprečevanje korupcije (KPK), ki se ji je po koalicijski pogodbi napovedovala vključitev v Skok, naj bi ostala samostojen organ z vsemi dosedanjimi pristojnostmi, bi pa morala v okviru svojih pristojnosti sodelovati z novo posebno tožilsko enoto.

Na vrhovnem državnem tožilstvu so bili v prvem odzivu, ki so ga podali v sredo, ostri. Navedli so, da predlagane zakonske rešitve ne prispevajo k učinkovitejšemu pregonu najhujših kaznivih dejanj, "ampak predvsem slabijo strokovno avtonomijo tožilstva s povečevanjem vpliva politike na kadrovske odločitve". Z vrhovnega sodišča pa so včeraj sporočili, da predlog v sodstvu sicer še preučujejo, "a je prvi vtis zaskrbljujoč". Tako tožilstvo kot sodstvo bosta natančnejšo oceno predloga zakona o Skoku podala danes.

Pet neodvisnih institucij – Varuh človekovih pravic, Računsko sodišče, Komisija za preprečevanje korupcije, Informacijski pooblaščenec in Zagovornik načela enakosti – je v včerajšnjem skupnem sporočilu za javnost opozorilo, da je bil zakonodajni postopek v primeru predloga zakona o Skoku neprimeren. Hitro spreminjanje kompleksnih materij praviloma ne prinaša ustreznih in ustavnih rešitev, so poudarili.

Profesor kazenskega prava na Pravni fakulteti v Mariboru Miha Šepec pa pravi, da pozdravlja vsaka prizadevanja, ki gredo v smeri pregona korupcije. Po njegovem prepričanju je namreč korupcija v Sloveniji resen problem.

Kot pravilno ocenjuje, da predlagani zakon o Skoku ne ukinja Komisije za preprečevanje korupcije. Ta ima namreč – tako Šepec – posebno funkcijo, saj ne gre za organ pregona, temveč za organ odkrivanja in naznanitev potencialnih korupcijskih tveganj. Ob tem je izpostavil, da bi glede na EU standarde v primeru odprave KPK Slovenija nazadovala.

Tudi Šepec se sprašuje, ali bo preimenovanje Specializiranega državnega tožilstva in nekoliko več pristojnosti Skoka na področju korupcijskih deliktov "kaj dosti prineslo". "Vprašanje, ali bo to, če korupcijske delikte obravnava specializirano tožilstvo ali navadno tožilstvo, prineslo kakšno veliko spremembo, ni pa s predlagano rešitvijo nič narobe," je dejal.

V predlagani ureditvi, po kateri bi NPU na zahtevo Skoka izvedel določene preiskave, prav tako ne vidi nič napačnega. "Konec koncev je namen NPU preiskovanje kaznivih dejanj. Če bo organ, ki bo specializiran za pregon korupcije, NPU pri preiskavah še dodatno usmerjal, bo lahko v praksi dobro in bo prispevalo k pregonu korupcijskih deliktov," je izpostavil.

Šepec: Pri ustanovitvi nacionalnega specializiranega sodišča bi se utegnilo zakomplicirati

Pri nadomestitvi štirih specializiranih oddelkov z novim nacionalnim specializiranim sodiščem pa bi se po oceni Šepca utegnilo zakomplicirati. Ko so pred nekaj leti želeli oblikovati specializirano kazensko sodišče, je namreč prav na pobudo ministrstva za pravosodje naredil študijo. Ta je pokazala, da bi bil ta projekt politično in tudi strokovno izvedljiv, ni pa kadra, ki bi omenjeno sodišče napolnil. Na tem organu bi namreč potrebovali specializirane sodnike iz vse Slovenije, skoraj vsi sodniki izven Ljubljane pa so dali jasno vedeti, da se ne želijo preseliti ali voziti v službo v Ljubljano.

"Ideja je na transportni kadrovski ravni propadla in je ostalo pri tem, da imajo večja sodišča specializirane oddelke, torej oddelke sodnikov za določena področja: organiziran kriminal, gospodarski kriminal …" je poudaril. Šepec torej nima pravnih pomislekov, da ustanovitev novega specializiranega sodišča za sojenje v zadevah korupcije in organiziranega kriminala ne bi prispevala k pregonu korupcije, je pa skeptičen, da je to kadrovsko izvedljivo. Zelo verjetno se mu zdi, da se bo pojavil problem, ki ga je nakazala študija izpred nekaj let.

Pojavlja pa se mu resen pravni pomislek, da bodo z ukinitvijo specializiranih oddelkov na ustaljenih sodiščih ta sodišča precej na slabšem. "Če specializirani sodniki iz Maribora ali Kopra ne bodo prišli v Ljubljano, izgubimo te strokovnjake, saj se z dosedanjimi področji na bodo več ukvarjali. Kar bi poslabšalo trenutno stanje," je dejal Šepec.

Izpostavil je še, da v predlogu zakona pogreša kakšen procesni institut, s katerim bi "prišli naproti skesancem". Po prepričanju Šepca bi se namreč državi izplačalo, če bi pri "manjših ribah", ki torej niso pri vrhu kraje javnih sredstev ali drugih korupcijskih dejanj, odstopili od pregona ali bi se jim dalo kakšne druge bonitete, s pomočjo njihovih pričanj in dokazov pa bi ujeli večje akterje korupcijskih afer.

Penko: Predlagana ureditev je ne le povsem nepotrebna, temveč tudi škodljiva

Odvetnik Boštjan Penko, ki je bil v preteklosti sodnik, državni tožilec in tudi prvi direktor urada za preprečevanje korupcije, pa je do predloga zakona o Skoku zelo kritičen. Prepričan je, da je predlagana ureditev ne le povsem nepotrebna, temveč tudi škodljiva, saj v sistem vnaša dodatno zmedo. "Po nepotrebnem ustanavlja novo specializirano sodišče in kopiči pristojnosti na dosedanjem specializiranem državnem tožilstvu, ki ga samo preimenuje v Skok. Ruši sistemsko ureditev znotraj državnega tožilstva, ob tem pa z ničemer ne naslavlja ključnih problemov korupcije, torej tiste korupcije, zaradi katere naj bi novi organ sploh dobili," je za N1 dejal Penko.

Izpostavil je tudi, da ni bila narejena nobena strokovna analiza, ki bi razjasnila, ali je naša država res v tolikšni meri prežeta s korupcijo, da lahko govorimo o sistemski korupciji. Prav obstoj sistemske korupcije so sicer v volilni kampanji poudarjali Demokrati in druge stranke, ki stojijo za predlogom zakona o Skoku.

"Toda mi ne vemo, kakšna sta obseg in globina problema in na kakšen način se zadeve lotiti. Če gre za sistemsko korupcijo, je problem sam sistem in bi morali novo institucijo postaviti zunaj njega. Torej oblikovati nek organ za boj proti korupciji, ki bi bil neodvisen od sedanjega državnega tožilstva in policije, ki bi angažiral številne zaposlene na KPK, ki zdaj praktično ne služijo ničemer, ki bi dobil primerna pooblastila in se lotiti korupcije od zunaj," je poudaril Penko.

Ob tem pa dodal, da sploh ni jasno, ali je to v Sloveniji res treba narediti. Ali pa je morda problem v ljudeh – v policistih, tožilcih in sodnikih, ki zadeve obravnavajo. Toda te osebe, ki naj bi bile po navedbah zagovornikov predloga zakona o Skoku doslej neučinkovite, bodo delale še naprej. "Novih ljudi namreč nimamo in jih ne bomo mogli od nikoder uvoziti. Če prav razumem ozadje priprave predloga zakona, naj bi torej tisti, ki so doslej predstavljali problem, ta problem reševali."

Penko je torej prepričan, da bo zakon o Skoku – tako kot vsi nesistemski oziroma omnibus zakoni – prinesel le še večji kaos, in da gre izključno za izpolnitev politične zaveze, s katero so Demokrati pred volitvami nagovarjali volilce.

"Zelo tragično je, da smo prišli na nivo, ko nam politika kreira neke zakone, za katere v resnici niti ne vemo, kdo jih je napisal in kakšen je motiv v ozadju. Se bo morda vzpostavljala nekakšna linija, ki bo obravnavala samo ’druge’, ’naših’ pa ne? To se mi zdi naravnost grozljivo," je še izpostavil.