Matični odbor je podprl predlog novele zakona o tujcih, ki kot pogoj za pridobitev dovoljenja za začasno prebivanje nadomešča pogoj znanja jezika na t. i. preživetveno raven. Predstavnica zakonodajnopravne službe DZ je zaradi tega kritična, da novela premalo jasno definira pojem preživetvene ravni znanja jezika. Medtem poslanska NSi meni, da bi zakon zahtevano znanje slovenskega jezika zviševati, in ne zniževati. Poslanka Levice pa, da je do tujcev treba imeti "nek človeški pristop".
Odbor DZ za notranje zadeve je soglasno podprl predlog novele zakona o tujcih, ki kot pogoj za pridobitev dovoljenja za začasno prebivanje nadomešča pogoj znanja jezika na ravni A1 s t. i. preživetveno ravnjo. Člani odbora so sprejeli tudi koalicijsko dopolnilo, ki rok za pridobitev pravice združevanja z družino krajša na obdobje enega leta.
Državna sekretarka na notranjem ministrstvu Tina Heferle je uvodoma pojasnila, da je namen novele zakona o tujcih, da za podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje zaradi združitve družine za družinske člane uveljavi t. i. preživetveno raven znanja slovenskega jezika in da določi vmesno obdobje, da ministrstvo za izobraževanje ta program pripravi. Širi se tudi nabor potencialnih izvajalcev oz. izobraževalnih ustanov, ki izvajajo ali javno veljavne ali neformalne izobraževalne programe za odrasle za učenje slovenskega jezika, je dodala.
Za pridobitev dovoljenja za stalno prebivanje ostaja v veljavi pogoj znanja slovenskega jezika na ravni A2, je dodala Heferle.
Preživetvena raven jezika sicer ni certificirana in zato ni primerljiva z ravnmi, ki jih določa skupni evropski jezikovni okvir, je nadaljevala državna sekretarka na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje Jasna Rojc. Prepričana je, da bo s takšno ravnijo znanja jezika tujcem zagotovljena sposobnost preživetja in razumevanja okolice.
Glede širjenja nabora izvajalcev je Rojc povedala, da to širijo predvsem na tiste ustanove in osebe, ki so že registrirane za izobraževanje odraslih.
Praktična izvedba teh tečajev spada v pristojnost urada vlade za oskrbo in integracijo migrantov. Njegova direktorica Katarina Štrukelj je navedla, da bodo pripravili razpis z odprtim postopkom, na katerem bodo izbrali izvajalce teh programov.
Tujci bodo na uradu opravili tudi preizkus znanja in dobili potrdilo, s katerim bodo znanje jezika dokazovali na upravni enoti.
Na predlog novele je predstavnica zakonodajnopravne službe DZ Mira Palhantinger med drugim podala kritiko, da premalo jasno definira pojem preživetvene ravni znanja jezika. V službi menijo, da bi bilo to ureditev smiselno vsebinsko vezati na opise jezikovnih ravni, kot jih določa skupni evropski jezikovni okvir.
Predstavnik DS Rajko Fajt je poročal, da komisija DS za državno ureditev predloga novele ni podprla. Med drugim so imeli pomisleke glede pojma preživetvena raven in glede mnenja notranjega ministrstva, da bo s tem novim pojmom imelo na razpolago več izvajalcev, kot v primeru, da bi jih iskala za učenje jezika na ravni A1.
Zakon bi moral zahtevano znanje slovenskega jezika zviševati, in ne zniževati, pa je prepričana poslanka NSi Iva Dimic. Strinjala se je s kritikami glede uvajanja novega pojma preživetvene ravni znanja jezika in spomnila, da se je pred pol leta govorilo o tem, da se bodo našle kapacitete za izobraževanje, ko teh ni bilo, pa notranje ministrstvo niža zahtevano stopnjo znanja jezika.
Poslanka Svobode Tereza Novak nasprotno meni, da zakonski predlog ne znižuje ravni znanja slovenščine, temveč uvaja to, da imajo ljudje sploh dostop do izobraževanja.
Do tujcev je treba imeti nek človeški pristop, je dejala poslanka Levice Nataša Sukić. Strahove o tem, da se ti ljudje ne bi želeli naučiti jezika in poučiti o kulturi, je ocenila kot neutemeljene.
Heferle se ni strinjala s kritikami, da pojem preživetvene ravni znanja jezika ni dovolj opredeljen, saj ga opredeljuje sam predlog novele. Rojc pa je dodala, da ozkega grla dejansko ne predstavljajo izvajalci jezikovnih programov, temveč sam certifikacijski sistem oz. način preverjanje znanja. Pisni del obsega bralno razumevanje, poznavanje jezika, slušno razumevanje, pisno sporočanje, temu pa sledi še tridelni ustni del. “To je večurni izpit in ga na naš sistem enostavno ne požre,” je ponazorila.
Poslanci so z osmimi glasovi za in nobenim proti najprej sprejeli koalicijsko dopolnilo, po katerem se rok za združitev z družino za tujca z dovoljenjem za začasno prebivanje krajša iz dveh na eno leto. Predlog novele so prav tako soglasno podprli z osmimi glasovi za in nobenim proti. Predlog novele bo DZ po nujnem postopku obravnaval na izredni seji v četrtek.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!