V ribiških družinah jezni na kmete: "Tu ni izgovora"

Na Kočevskem je prejšnji teden tamkajšnjo ribiško družino na reki Rinži čakal žalosten prizor. Kot je na Facebooku sporočila Ribiška družina Kočevje, je ribam, ki so se zbrale pod zapornicami na Rinži, zaradi izjemno nizkega vodostaja začelo zmanjkovati kisika.

Ribiči so morali ukrepati in v dveh urah so rešili približno 200 kilogramov rib. Rdečeperke, rdečeoke, ostriže in nekaj klenov so preselili v zgornji tok Rinže, kjer imajo po njihovih besedah več kisika in veliko več možnosti za preživetje.

Življenje rib je v rekah in potokih ogroženo tudi drugod po državi. Na nizek vodostaj Rižane je že konec julija opozarjala ribiška družina Koper. Takrat je na Facebooku kmete pozvala, naj vode iz reke ne črpajo vode za zalivanje. Opozorilo so morali v nedeljo ponoviti. Z objavo fotografije poginule ribe, ki je po njihovih besedah nastala nedavno in nikakor ni simbolična.

Kot so dodali, se voda zaradi črpanja v spodnjem toku Rižane segreva na 26 in več stopinj Celzija. Opozorili so na to, da mnogi za črpanje nimajo potrebnih dovoljenj in da ribiški čuvaji nezakonitega črpanja ne bodo več tolerirali.

Suše vajeni rižanski ribiči prvič selili matično jato

Kot je za N1 dejal predsednik družine Borja Bertok, na Rižani množičnih poginov rib za zdaj niso opazili, so pa zaznali posamične pogine. Ob tem so morali zaradi pretople vode v zgornji tok Rižane preseliti matično jato, saj so na njihovem običajnem domovanju temperature vode narasle na 26 in 27 stopinj Celzija. Kot pravi, se to doslej še ni zgodilo, pa čeprav so ribiči ob Rižani na sušo navajeni.

Prav zaradi nizkih vodostajev in naraščajočih temperatur vode so na številnih ribolovnih območjih po Sloveniji prepovedali ribolov. Kot pojasnjujejo na Zavodu za ribištvo Slovenije, skušajo z omejitvami ribolova ribjim populacijam v obdobjih izjemno neugodnih hidroloških in temperaturnih razmer zagotoviti čim ugodnejše pogoje za preživetje.

Kako vročinski valovi ogrožajo ribe?

Na zavodu razlagajo, da dolgotrajna vročinska obdobja in nizki pretoki spreminjajo temperaturni režim vodotokov. Ko temperatura vode narašča, se zmanjšuje njena sposobnost vezave kisika. "Hkrati se ribam zaradi višje temperature pospeši presnova, zato za normalno delovanje potrebujejo več kisika ravno v času, ko ga je v vodi najmanj," na spletni strani pojasnjuje zavod za ribištvo.

Nizki pretoki razmere dodatno poslabšajo, saj se vodotoki hitreje segrevajo, količina vode zmanjšuje, ribe pa imajo manj možnosti za umik v hladnejše predele. Takšne razmere po navedbah zavoda povečujejo občutljivost rib za bolezni, zmanjšujejo uspešnost razmnoževanja in povečujejo smrtnost, zlasti pri hladnovodnih vrstah.

Med najbolj občutljive vrste po navedbah zavoda za ribištvo sodita potočna postrv in lipan. Za potočno postrv je lahko usodna dolgotrajna izpostavljenost temperaturam okoli 24 stopinj Celzija. Podobna temperaturna občutljivost velja tudi za šarenko, za katero smrtno mejo predstavlja 26 stopinj Celzija.

Ribe se po navedbah zavoda ob visokih temperaturah umaknejo v hladnejše pritoke, globlje tolmune in zasenčene dele vodotokov. Vendar so ob dolgotrajnih vročinskih valovih na udaru tudi ta zatočišča.

Težke razmere poslabšuje človek

Že tako zaostrene razmere pa lahko človek še poslabša s črpanjem vode za zalivanje. "Vsak dodatni odvzem vode iz vodotoka v takšnih razmerah pomeni manj življenjskega prostora, višje temperature in slabše pogoje za preživetje rib, dvoživk ter drugih vodnih organizmov," pravijo na zavodu za ribištvo.

Konec julija je na povečano črpanje vode za zalivanje iz rek in potokov opozorila tudi Direkcija RS za vode. Kot so poudarili, je takšno zajemanje vode dovoljeno le tistim, ki imajo vodno dovoljenje. V njem je določen ekološko sprejemljivi pretok, ki zagotavlja ohranitev vodnega in obvodnega ekosistema. Ko pretoki v strugi padejo pod določeno mejo, črpanje vode ni več dovoljeno niti imetnikom vodnega dovoljenja.

Na direkciji so ob tem opozorili, da je za črpanje vode brez dovoljenja ali neupoštevanje omejitev zaradi nizkega pretoka zagrožena globa od 400 do 1.200 evrov. Ta velja za posameznike, medtem ko so za pravne osebe predvidene bistveno višje globe. Kršitve obravnavajo inšpektorji za naravo in vode, ki v teh dneh izvajajo poostren nadzor. Morebitno zaznano kršitev pa je mogoče prijaviti na Inšpektorat RS za okolje in prostor.

Predsednik ribiške družine Koper Borja Bertok od inšpekcije pričakuje, da bo ukrepala proti kršiteljem. "Državi plačujemo koncesijo za upravljanje z vodnim življem in od države pričakujemo, da nam zagotovi biološki minimum, ki je določen z zakonom," je dejal za N1. Kot še pravi, pričakujejo tudi, da država prepreči posege v biološki minimum. "Tu ni izgovora," je sklenil.