Menu Item
Ob močnih neurjih, ki so v zadnjih dveh tednih zajela Slovenijo, so se na družbenih omrežjih razmahnile razprave o teorijah zarote, ki jih najbolj podpirajo in podpihujejo zanikovalci podnebnih sprememb. A stroka, ki že leta opozarja na vpliv teh sprememb, je jasna – to je naša nova realnost. Slovenijo čaka veliko več neurij z močnim vetrom in točo. S tem pa laboratorij v italijanskih Alpah ali toča, polna strupov, v katere verjamejo nekateri, nimata prav nič.
V zadnjih dneh smo v Sloveniji priča ekstremnemu vremenu, ko so se po večjem delu države čez dan vrstila neurja z močnimi nalivi, sunki vetra in točo. V tako burnem vremenskem dogajanju so pomembno vlogo odigrali meteorologi in klimatologi Agencije RS za okolje (Arso), ki so tako pred kamero kot prek družbenih omrežij sproti obveščali javnost o vremenskih dogajanjih in razlagali, kaj se je dogajalo v ozračju, da se je narava tako razbesnela.
Kljub pojasnilom stroke in trudu medijev, ki s(m)o poročali o vremenskem dogajanju, nekaterih znanstvene utemeljitve niso prepričale. Podporniki teorij zarot, med katerimi so najglasnejši prav zanikovalci podnebnih sprememb, so namreč prek družbenih omrežij o neurjih začeli širiti neresnice. V svojih zapisih in objavah so navajali, da toča, ki je klestila po Sloveniji, ni bila iz naravnega ledu, temveč iz zdravju nevarnih kemijskih elementov. To naj bi med drugim pokazala analiza laboratorija v Italiji, so utemeljevali svoja prepričanja. Pa tudi, da naj bi laboratorij v italijanskih Alpah testno pošiljal nevihte na Balkan …
“Verjamemo, v kar želimo verjeti”
Klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj je za N1 pojasnila, da gre pri takšnih teorijah zarote za zanikanje dejanske vloge človeka pri podnebnih spremembah. “Gre za zanikanje odgovornosti oziroma zanikanje tega, da moramo nekaj spremeniti,” je dejala. Potreba po spremembi po njenih besedah v ljudeh sproža strah, saj bi morali stopiti iz lastne cone udobja. “To sproža strah pred spremembami, zato iščejo alternativo, s katero se izogibajo lastni odgovornosti. Torej jaz nisem nič kriv, drugi so zlobni …” je pojasnila.
Takšne poenostavljene razlage, tako Kajfež Bogataj, spodbujajo tudi naši možgani. “Nočemo komplicirati, ker lažje živimo s preprostimi razlagami,” je ocenila. Slehernik po njenem mnenju zato raje poseže po enostavnejših interpretacijah, kot da se poglobi v znanost podnebnih sprememb. “Iščemo nekaj, kar se ne ujema nujno z resničnostjo, ampak ustreza našemu trenutnemu prepričanju. Torej verjamemo, v kar želimo verjeti.”
Teorijam zarote bi se lahko posamezniki izognili, če bi povečali medijsko pismenost in zmanjšali vpliv družbenih medijev. “Posamezniki, ki so zelo veliko na družbenih omrežjih, so bolj ali manj tam. In so medijsko nepismeni. Agencija za okolje ima denimo na svojem spletišču ogromno publikacij in objav na temo podnebnih sprememb, ki so razložene preprosto. Tisti, ki bi si želeli prebrati kaj o tem, imajo javno dostopne podatke. Vendar pa je to korak, ki se ga nekaterim ne da narediti.”
O teorijah zarot in “alternativnih dejstvih” smo pred časom govorili tudi s švedsko profesorico Åso Wikforss, raziskovalko postresničnostne dobe in dezinformacij, avtorico knjižne uspešnice o “alternativnih dejstvih” in vodjo velikega raziskovalnega projekta z naslovom “Upiranje znanju”.
”V Sloveniji so podnebne spremembe kar izrazite”
Tudi na N1 smo v dobrih dveh letih delovanja objavili že vrsto prispevkov in intervjujev, kakšen vpliv imajo podnebne spremembe in kaj nas čaka v prihodnosti. Da so neurja nova realnost, ki bo ostala, je za N1 pred kratkim povedala tudi Kajfež Bogataj. Podobno je pred dvema letoma v intervjuju za rubriko Poglobljeno dejal dr. Žiga Zaplotnik, asistent na katedri za meteorologijo na ljubljanski fakulteti za matematiko in fiziko. Kot je pojasnil, so z vidika podnebnih sprememb srednjeročno največja nevarnost za Slovenijo neurja, ekstremni padavinski dogodki, v drugi polovici stoletja pa tudi že vlažni vročinski valovi.
Da je ena od posledic podnebnih sprememb bolj neenakomerna razporeditev padavin – enaka količina bo padla v manjšem številu bolj ekstremnih dogodkov, je v intervjuju za N1 februarja letos opozoril tudi podnebni znanstvenik in oblakolog dr. Blaž Gasparini. Med drugim je poudaril, da geoinženiring ne predstavlja rešitve podnebne krize. “Geoinženiring je le kot protibolečinsko sredstvo, ki preprečuje hujšo podnebno škodo, ne more pa rešiti vzroka podnebnih sprememb,” je dejal. Kaj v resnici je geoinženiring, je razložil v intervjuju.
V Sloveniji so podnebne spremembe v primerjavi z nekaterimi preostalimi deli sveta po besedah klimatologa Arsa Gregorja Vertačnika kar izrazite. “V zadnjih štirih desetletjih opažamo dvig povprečne temperature za 0,5 stopinje Celzija na desetletje. Ta dvig je nekoliko večji poleti, manjši je jeseni in pozimi,” je pojasnil za Poglobljeno. Da učinke podnebnih sprememb v svojem osebnem in družinskem okolju že čutijo Slovenci, pa so pokazali rezultati nove ankete Pica in Valicona.
Prispevki o podnebnih spremembah na N1:
Podnebne spremembe: Zemlja iz pandemije izhaja še bolj bolna, kot je bila
Pozeba, moča, suša, toča: nezaščiteni v podnebno krizo
N1 STUDIO: “Do leta 2050 na svetu do 50 milijonov podnebnih beguncev”
Brez sprememb bo “celotno človeštvo zgrmelo v pogubo”
Dr. Matjaž Ličer: Naše morje bo vse pogosteje poplavljalo
Dr. Žiga Zaplotnik: Slovenijo čaka veliko več neurij z močnim vetrom in točo
Politika in oportunistično zanikanje znanosti
Po skrivnostni sledi vode z izginjajočega Triglavskega ledenika
Robert Swan za N1: Da ne bodo govorili o bedakih iz preteklosti
Podnebna kriza po oceni WHO največja grožnja zdravju
Dr. Žiga Zaplotnik politikom pred volitvami: Ukrepajte!
“Vsakič, ko v mestu pogledate skozi okno, bi morali videti vsaj tri drevesa”
Dramatični posnetki N1: v eni največjih rek blizu nas zmanjkuje vode
Reportaža N1: Sloveniji grozi najhujša suša v zadnjih 50 letih
“Zgolj zastavljati vprašanja je kretenizem in etični greh”
Kakšna bo naša prihodnost? Slovenski odgovor prihaja iz Amsterdama
“Če podnebnih sprememb ne jemlješ resno, nisi domoljub”
“Če ne bomo ukrepali, bodo težave pri oskrbi s pitno vodo v Sloveniji vse večje”
Vremenski rekordi: Bomo v Sloveniji sploh še imeli prave zime?
Oblakolog dr. Blaž Gasparini: Pandorina skrinjica geoinženiringa je že odprta
Kako vremenoslovci napovedujejo vreme in katere so najpogostejše zmote
Anketa: Podnebne spremembe skrbijo večino prebivalcev Slovenije
Če ne bomo ukrepali nemudoma, bodo posledice katastrofalne
“Silovita neurja so del nove realnosti, ki bo ostala”
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
