Idilično jezero, ki skriva smrtonosno nevarnost

Svet 27. Avg 202220:111 komentar
Jezero Kivu
Foto: PROFIMEDIA

Med Demokratično republiko Kongo in Ruando leži jezero Kivu, ki v svojih globočinah skriva ogromno količino ogljikovega dioksida in zato ogroža tamkajšnje prebivalce. Vsebuje toliko plina, da bi lahko 70 metrov debela strupena odeja iz ogljikovega dioksida prekrila območje, veliko za dve Sloveniji. Kljub prežeči nevarnosti pa ima jezero tudi pozitivno plat, saj je pomemben vir električne energije in hrane.

Narava okoli enega od velikih afriških jezer Kivu, ki se razprostira na meji med Demokratično republiko Kongo in Ruando, je slikovita in spokojna, zato se zdi skoraj neverjetno, da jezero predstavlja smrtonosno grožnjo za domačine, ki živijo v njegovi okolici. Nekateri celo pravijo, da je jezero kot tempirana bomba. Tamkajšnje prebivalstvo je v potencialni nevarnosti pred hidrološko katastrofo.

Zaradi aktivnosti in bližine vulkanov Nyiragongo in Nyamulagira se v jezero Kivu skozi vulkanske odprtine sproščajo velike količine ogljikovega dioksida in metana, ki se nabirajo v globinskih vodah. Ob motnjah, kot so denimo zemeljski plaz, potres ali dvig temperature vode, bi lahko prišlo do limničnega izbruha (nenaden izbruh plinov iz jezera).

Oblak plina bi prekril pokrajino, v najslabšem primeru bi bilo neposredno ogroženih več milijonov ljudi. Strokovnjaki ocenjujejo, da je v jezeru okoli 300 kubičnih kilometrov raztopljenega ogljikovega dioksida, kar bi zadoščalo, da bi območje, veliko za dve Sloveniji, prekrila 70 metrov debela strupena odeja iz ogljikovega dioksida, navaja revija Science Illustrated.

Jezero Kivu
PROFIMEDIA

Tiha nevarnost ubijalskega jezera

Zaradi prežeče nevarnosti je jezero Kivu znano tudi pod imenom ‘ubijalsko jezero’. Kljub temu da ogljikov dioksid v majhnih količinah ni strupen za človeka, pa ob visokih koncentracijah ovira absorpcijo kisika in lahko pripelje tudi do smrti.

Kot je za BBC povedal znanstveni novinar in vulkanolog George Andrews, lahko visoke koncentracije ogljikovega dioksida v ozračju izpodrinejo kisik, to pa ima neposredne posledice na dihanje. Ogljikov dioksid je neviden, brez vonja in gostejši od kisika. Kapaciteta jezera znaša približno 500 kubičnih kilometrov, povprečna globina znaša 240 metrov, v najglobljem predelu pa je jezero globoko 480 metrov.

Umrlo skoraj 1.800 ljudi

“Če je v ozračju manj kisika za dihanje, lahko pride do resnih, včasih smrtonosnih posledic za zdravje,” je dodal Andrews. Nekaj podobnega se je v preteklosti že zgodilo. Leta 1986 je limnični izbruh na jezeru Nyos v severozahodnem delu Kameruna izpustil do okoli 300 tisoč ton ogljikovega dioksida, življenje pa je izgubilo skoraj 1.800 ljudi, saj je plin v okolici jezera na njih deloval kot zadušljiva odeja. Jezero Kivu je precej večje in vsebuje precej več ogljikovega dioksida kot Nyos. Znanstveniki menijo, da se tudi na jezeru Kivu v daljni preteklosti, pred več tisoč leti, zgodil vsaj en takšen izbruh.

Priložnost za črpanje zemeljskega plina

Jezero je sicer bogat vir za proizvodnjo električne energije. Na ruandski strani jezera so zagnali projekt, s pomočjo katerega želijo zemeljski plin, ki prežema jezero Kivu, izkoristiti za proizvodnjo energije. Podjetje KivuWatt v lasti ameriškega podjetja ContourGlobal je tako na jezero postavilo plavajočo ploščad, ki z globine približno 350 metrov na površje črpa vodo, nasičeno z ogljikovim dioksidom in metanom. 

KivuWatt
PROFIMEDIA

Pridobljen metan nato po cevovodih pošiljajo na kopno, kjer plin pretvorijo v električno energijo. Ogljikov dioksid pa vrnejo nazaj v jezero, na dovolj natančno globino, ki zagotavlja, da ravnovesje med plini in vodo ni porušeno. KivuWatt proizvede okoli 30 odstotkov letne električne energije v tej vzhodnoafriški državi.

Direktor obrata Priysham Nundah projekt opisuje kot hibrid med termoelektrarno in obratom za obnovljivo energijo. Družba KivuWatt sicer upa, da bi odstranitev metana sčasoma lahko zmanjšala pritisk v jezeru, kar bi morda zmanjšalo tudi tveganje za limnični izbruh, poroča spletna stran Science Alert.

Poleg energije je jezero tudi bogat vir hrane za prebivalce, saj v njem živi veliko vrst rib. Te ne živijo v globinskih vodah, kjer sta nakopičena ogljikov dioksid in metan, ampak v zgornji polovici, kjer je voda neoporečna.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Komentari

Vaš komentar