Netanjahu pred jesenskimi volitvami v težkem položaju: mu hrbet obrača celo lastna stranka?

Čeprav se uradna volilna kampanja pred predvidenimi oktobrskimi parlamentarnimi volitvami v Izraelu sploh še ni začela, pa številni strokovnjaki in analitiki ocenjujejo, da bi lahko bile letošnje volitve ene najpomembnejših, če ne celo najpomembnejše v zgodovini Izraela.

Parlamentarne volitve bodo tako v prvi vrsti predvsem referendum o vladavini izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja, ki se na parlamentarne volitve podaja že dvanajstič. 76-letni politik trenutno vodi že svojo šesto vlado, ki je mandat prevzela leta 2022, se pa v zadnjih letih sooča s precejšnjim padcem podpore med izraelsko javnostjo. K temu so prispevale resne obtožbe o korupciji, za katere pred sodišči še ni odgovarjal, spodkopavanje pravne države in številne sporne politične odločitve.

Izraelska javnost Netanjahuju očita velik delež odgovornosti, da je 7. oktobra 2023 prišlo do terorističnega napada Hamasa na Izrael, v katerem je bilo ubitih skoraj 1.200 Izraelcev. Nekateri mu očitajo tudi uporabo nesorazmerne sile v Gazi kot odgovor na teroristične napade, zaradi česar se Izrael v zadnjih leta sooča s precejšnjo izolacijo na mednarodnem političnem parketu.

Bo do volitev sploh prišlo?

A Benjamin Netanjahu je prepričan o ponovitvi uspeha na volitvah in o tem, da bo na čelu izraelske vlade sedel še naprej. Poznavalci razmer ob tem ocenjujejo, da obstaja verjetnost, da do oktobrskih parlamentarnih volitev morda sploh ne bo prišlo, saj bi lahko Netanjahu zaradi vojne z Libanonom in Iranom razglasil izredne razmere, zaradi česar bi lahko zamaknil izvedbo volitev. Gre za njegov zdaj že zelo dobro poznan manever, saj se je na podoben način že večkrat izognil narokom na sodiščih, kjer mu sodijo zaradi več korupcijskih obtožb, ki se vlečejo že od leta 2019.

Čeprav je tudi takšen razplet možen, pa številni analitiki ocenjujejo, da bodo oktobrske parlamentarne volitve vendarle izvedene. Kot najverjetnejši datum izvedbe volitev se sicer omenja 27. oktober, izraelska zakonodaja pa določa, da se mora parlament oziroma kneset razpustiti najmanj 90 dni in največ 150 dni pred volitvami. Po najnovejših napovedih naj bi tako do razpustitve parlamenta prišlo 17. julija.

Pravna svetovalka kneseta Sagit Afik je za portal The Times of Israel dejala, da je bil predlog o razpustitvi parlamenta že poslan pristojnemu parlamentarnemu odboru, ob tem pa naj bi parlamentarne stranke že prejele okvirni časovni načrt glede možne izvedbe volitev 27. oktobra.

Kneset se bo razpustil 17. julija, zato premier hiti s sprejemanjem zakonov

"Na takšen način bi upoštevali zakonodajo ter zagotovili preglednost in stabilnost pravni službi kneseta. V času volilnega obdobja, ko je kneset razpuščen, namreč veljajo številne zakonodajne omejitve glede dela. Tako bi se izognili nepotrebnim sporom glede tega, kdaj bodo te omejitve začele veljati," je izpostavila Afik.

Kot poročajo izraelski in tuji mediji, aktualna koalicija pod vodstvom Netanjahuja v zadnjih tednih in dnevih po tekočem traku sprejema nove zakone – po razpustitvi kneseta sprejemanje zakonodaje namreč zahteva tudi soglasje opozicije. Sprejemanje zakonov je izraelski premier pospešil še posebej po tem, ko je za stabilizacijo koalicije sklenil dogovor z ultra ortodoksnima strankama Šas in Združena tora judaizma.

Omenjeni stranki namreč že dlje časa pozivata Netanjahuja, da iz služenja vojaškega roka izvzame predstavnike ultraortodoksne skupnosti. Ker pa bi neposredno oprostitev zaradi načela enakosti pred zakonom najverjetneje razveljavilo Vrhovno sodišče, vlada to poskuša doseči posredno – s predlogom zakona o zaščiti preučevanja Tore ter z odredbo o zamrznitvi aretacij in kazni za tiste, ki zavračajo vojaški nabor.

V zameno naj bi stranki Šas in Združena tora judaizma podprli tri sporne Netanjahujeve projekte: omejitev pooblastil generalne državne tožilke, prenovo medijske zakonodaje ter ustanovitev preiskovalne komisije o dogodkih 7. oktobra, ki bi jo namesto neodvisne stroke imenovala vladajoča politika.

Razkol v stranki Likud

Trenutno pa še ni povsem jasno, ali se bo Benjamin Netanjahu na volitve podal s svojo stranko Likud. Kot poročajo izraelski mediji, je v stranki prišlo do več razprtij, vrhunec sporov pa naj bi povzročila Netanjahujeva zahteva, da se mu na kandidatni listi med prvimi 40 mesti odobri enajst rezerviranih mest, kamor bi lahko mimo demokratičnih predvolitev samostojno uvrstil svoje politične zaveznike.

Netanjahu je nedavno opozoril predsednika centralnega odbora stranke Haima Katza, da bo zapustil stranko, če njegova zahteva o povečanju števila rezerviranih mest ne bo sprejeta. Ob tem ne izključuje možnosti, da bi se na parlamentarne volitve podal s svojo kandidatno listo, čeprav so njegovi najožji sodelavci v preteklih tednih izpostavili, da je šlo zgolj za šalo.

Katz tej zahtevi nasprotuje, saj naj bi takšen manever stranki povzročil resno škodo. Statut stranke namreč določa, da je Netanjahu doslej lahko imenoval pet kandidatov, ostalih 35 pa je članstvo izvolilo na strankinih predvolitvah. Zaradi spora med Netanjahujem in Katzem so predvolitve, ki so bile sprva načrtovane 28. julija, prestavili na 4. avgust.

Do Netanjahujevih potez so kritični tudi nekateri poslanci, med njimi David Bitan, ki je za enega od izraelskih medijev opozoril, da statuta stranke ni mogoče spreminjati manj kot mesec pred strankarskimi predvolitvami.

"Likud že vsa ta leta temelji na demokraciji. Celoten temelj Likuda je povezava med izvoljenimi predstavniki in člani centralnega odbora, in prav to daje stranki življenje. Tudi Netanjahu je na takšen način vstopil v stranko," je poudaril Bitan.

Javnomnenjske raziskave trenutno kažejo, da bi aktualna koalicija dosegla le 50 poslanskih sedežev – trenutno jih ima 60 – s tem pa bi izgubila večino v 120-članskem knesetu. Bolje kaže strankam aktualne opozicije, ki bi po rezultatih ankete zbrala 60 poslanskih mest. Izraelska zakonodaja določa, da morajo stranke zbrati več kot 3,25 odstotka glasov za uvrstitev v parlament.

Kdo bo najresnejši tekmec aktualnega premierja?

Kot najresnejša tekmeca aktualnega premierja Netanjahuja strokovnjaki omenjajo Naftalija Beneta in Gadija Eisenkota. Benet, sicer nekdanji Netanjahujev sodelavec in predsednik vlade med letoma 2021 in 2022, je svojo stranko združil s stranko še enega nekdanjega sredinskega premierja Jaira Lapida. A stranki "Skupaj" za zdaj javnomnenjske raziskave ne napovedujejo dobrega rezultata na volitvah.

Več možnosti, da uspešno izzove Netanjahuja, analitiki pripisujejo Eisenkotu. Nekdanji načelnik generalštaba izraelske vojske je sicer osem mesecev deloval v Netanjahujevem vojnem kabinetu, a je nato odstopil zaradi nestrinjanja s premierjevo strategijo. Kot politični novinec se ne uvršča strogo na desnico ali sredino, njegova stranka Jašar, ki jo je ustanovil septembra 2025, pa v javnomnenjskih raziskavah stalno raste in je po podpori že povsem izenačena z vladajočim Likudom.

Poznavalec izraelske politike Anshel Pfeffer je za Al Jazeero med drugim ocenil, da Esienkot predstavlja pravo nasprotje Netanjahuju, in dodal: "Eisenkot ni Netanjahu in to nikoli ne more biti. Toda morda je prav to tisto, kar mnogi Izraelci iščejo – temeljito drugačen slog vodenja."

Napeti odnosi Izraela s ključno zaveznico, Trump Netanjahuja označil celo za "norca"

Volilna kampanja bo potekala tudi v luči nekoliko bolj napetih odnosov z ZDA. Kot je za Al Jazeero dejal politični analitik Nimrod Flashenberg, se je Netanjahu zaradi neupoštevanja navodil iz Washingtona glede napadov na Libanon znašel v precejšnji zagati.

"Ameriški dogovor z Iranom v Izraelu ni bil dobro sprejet, javnosti pa sploh ni jasno, kaj se dogaja v Libanonu. Nihče ne ve, ali gre za premirje, umik ali kaj drugega. Ne nazadnje pa je pomembno tudi vprašanje glede ZDA. Izraelci so dolgo radi verjeli, da lahko delujejo povsem samostojno, vendar pa so nedavni dogodki jasno pokazali, da je bila to le utvara," je dejal Flashenberg.

Ob tem ne gre spregledati nekoliko ostrejših besed ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki jih je v zadnjih tednih namenil Netanjahuju, čeprav je Trump dolgo veljal za njegovega ključnega zaveznika na mednarodnem parketu. Analitiki so ob tem opozorili tudi na dejstvo, da se voditelja Izraela in ZDA nista srečala že vse od začetka vojne v Iranu.

Trump je po poročanju medijev v enem izmed telefonskih pogovorov Netanjahuja celo označil za "popolnega norca", za časnik The Financial Times pa je odločno vztrajal, da mora premier spoštovati dogovor o premirju: "Jaz odločam o vsem. Ne odloča on."

Nekdanji svetovalec izraelske vlade Daniel Levy ob tem ocenjuje, da si bo Netanjahu pred volitvami na vsak način prizadeval za novo srečanje v Washingtonu, s katerim bi poskušal povrniti naklonjenost ameriškega predsednika in volivcem dokazati trdnost zavezništva.