T. rex bi lahko na dražbi podrl vse rekorde – in morda za vedno izginil

Preden je postal soimenjak enega največjih plenilcev, kar jih je kdaj živelo na našem planetu, je pokojni Gary "Gus" Licking, živinorejec iz Južne Dakote, vedno slutil, da pod površjem njegovega posestva počiva velika skrivnost. Njegov ranč leži znotraj formacije Hell Creek, legendarnega geološkega grobišča, ki se razteza skozi Montano, Wyoming ter Južno in Severno Dakoto.

Gre za območje, kjer so našli skoraj popolnoma ohranjeno okostje najbolj znane vrste dinozavrov – tiranozavra rexa oziroma T. rexa. Okostje dinozavra, ki so mu nadeli ime Stan in so ga odkrili le nekaj kilometrov od Lickingovega posestva, so leta 2020 prodali na dražbi za 31,8 milijona dolarjev (okoli 27,9 milijona evrov), kar je bil takratni rekord.

Leta 2021 pa so neposredno na območju Lickingovega ranča odkrili še eno izjemno ohranjeno okostje T. rexa, ki so ga poimenovali Gus. Njegovo okostje naj bi kmalu prodali na dražbi v New Yorku, zaradi dobre ohranjenosti pa bi lahko postal najdražji fosil na svetu. Skoraj zagotovo bo prodan v roke zasebnega zbiratelja, ob tem pa prodaja sproža polemike v paleontoloških vrstah, saj strokovnjaki opozarjajo, da zaradi tovrstnih prodaj trpijo raziskave znanstvenikov.

"Če bo ta primerek prešel k zasebniku, ga javnost morda nikoli več ne bo videla, morda pa tudi. Ne le to, nikoli ne bo predmet ustrezne znanstvene študije – nobena ugledna revija na svetu ne bo objavila znanstvene študije, ki temelji na nečem, kar ni v javnem skrbništvu," ja za CNN dejal Stuart Sumida, profesor biologije na kalifornijski državni univerzi v San Bernardinu in predsednik Združenja za paleontologijo vretenčarjev (SVP), organizacije, ki ostro nasprotuje prodaji fosilov. Ko fosil konča v zasebnih rokah, je njegova prihodnost negotova. Nekatere fosile posodijo institucijam, kot so muzeji, medtem ko ostanejo v zasebni lasti, drugi pa končajo v zasebnih zbirkah in izginejo iz javne sfere.

Gusovo okostje je na Lickingovem ranču odkril Thomas Heitkamp, ustanovitelj podjetja Theropoda Expeditions, ki je specializirano za izkopavanje fosilov na zasebnih zemljiščih. Okostje so odkrili leta 2021 in ga nato izkopavali tri terenske sezone do leta 2023. Z 11,6 metra dolžine, 3,8 metra višine ter lobanjo s premerom 1,37 metra, je Gus eden največjih T. rexov, ki so jih kadarkoli odkrili.

Pod površjem so našli 183 kosti, kar predstavlja 61 odstotkov vseh kosti, med drugim so našli tudi popolno medenico, obe stopali, okostje pa kaže tudi znake obrabe in poškodb – sledi ugrizov in dokaze o morebitnih zlomih, ki naj bi jih najdeni dinozaver preživel.

"Ročno smo izkopali območje v velikosti približno 650 kvadratnih metrov, da smo zbrali ves material," je dejal Heitkamp.

V dražbeni hiši Sotheby's ocenjujejo, da bo Gusovo okostje prodano za okoli 30 milijonov dolarjev (26,3 milijona evrov), a bi lahko bil končni znesek še veliko višji. Trenutni rekord drži okostje stegozavra Apexa, ki ga je leta 2024 za 44,6 milijona dolarjev (okoli 39,1 milijona evrov) kupil milijarder Ken Griffin.

Ob tem v dražbeni hiši še poudarjajo, da se Gus prodaja s tako imenovanimi polnimi pravicami, kar močno zvišuje njegovo ceno in privlačnost, saj na trgu fosilov to predstavlja veliko redkost. Ker okostja dinozavrov ob odkritju skoraj nikoli niso povsem popolna, se manjkajoče kosti običajno nadomestijo z odlitki drugih, že znanih najdb.

Zlati standard za to je znameniti T. rex Stan, čigar avtorsko zaščitene replike kosti danes dopolnjujejo večino T. rexov, ki jih vidimo v muzejih ali na dražbah. Ekipa, ki je restavrirala Gusa, pa je vrzeli zapolnila izključno z lastnimi kalupi drugih dinozavrov, ki so jih izkopali v preteklosti. Ker Gus ne vsebuje niti ene avtorsko zaščitene kosti Stana, bo novi lastnik zadržal vse komercialne pravice. To pomeni, da bo lahko sam izdeloval, licenciral in prodajal odlitke Gusa muzejem ter zbirateljem po vsem svetu, s čimer bi lahko ta novi T. rex postal neposreden tržni tekmec slavnemu Stanu.

Cassandra Hatton iz dražbene hiše Sotheby's brani zasebne prodaje in poudarja, da formalne znanstvene študije na Gusu sicer res ne bodo več mogoče, a opozarja na ogromne vložke časa in denarja tistih, ki se odločijo za izkop. "Nihče ne more oporekati dejstvu, da so ti fosili izgubljeni, če se jih ne izkoplje," je izpostavila.

Gusov najditelj Heitkamp se s stališčem Hatton strinja in dodaja, da sicer ne ve, kje bo na koncu okostje pristalo, je po njegovem mnenju pomembno, da so ga našli, "preden bi ga čas popolnoma izbrisal".

Na drugi strani pa paleontologi opozarjajo, da javne ustanove ne morejo tekmovati s komercialnimi paleontologi, ki imajo na voljo večje količine denarja, da se posvetijo iskanju najbolj ohranjenih primerkov. Ob tem znanstveniki s prstom kažejo tudi na kupce tovrstnih okostij.

"Ne pretvarjajte se, da znanosti delate uslugo s tem, ko plačate 50 milijonov dolarjev, da si postavite T. rexa v hišo. Posedujete ga, a s tem ne prinašate nobene koristi za kogarkoli drugega kot zase. Fosili niso znanstveni primerki, dokler niso v muzejih. Tudi formalno se ne preučujejo, dokler niso v muzejih," je dejal paleontolog David Hone.

Prepričani so tudi, da ko bogati kupci okostje začasno posodijo muzejem, to ne reši problema. Opozarjajo namreč, da ko je primerek enkrat prekrit z mavcem, pobarvan in sestavljen za namen ogledov, ga znanstveniki ne morejo več ustrezno preučevati.

"Kot znanstveniki ne moremo živeti v svetu, v katerem je neki oligarh vratar in se odloča o tem, kateri znanstveniki lahko preučujejo fosil. Zamislite si to – neki bogataš si lasti fosil in dovoli enemu od mojih sodelavcev, da ga vidi, meni pa tega ne dovoli, ker se ne strinja z mojimi političnimi prepričanji ali ker sovraži mojo najljubšo ekipo. V takšnem svetu ne more obstajati prava, odprta znanost na ravni zlatega standarda," je za CNN ocenil paleontolog Steve Brusatte.

Avtor članka: Jacopo Prisco/CNN