Teheran znova na razpotju: končati vojno ali vztrajati do konca?

Pred več kot štirimi desetletji je več tisoč mladih iranskih vojakov po mesecih neuspehov v vojni proti iraškemu režimu Sadama Huseina sprožilo nepričakovano ofenzivo, ki je preobrnila potek vojne.

Toda takratni vrhovni voditelj, ajatola Ruholah Homeini, se ni zadovoljil zgolj z doseženo zmago. Hotel je strmoglaviti iraškega diktatorja ter prihodnjim sovražnikom pokazati, da bodo za vojno z Iranom plačali visoko ceno.

Vojna z Irakom je bila tako prelomnica pri oblikovanju sodobne iranske države. Homeinijeva odločitev je bila povod za šestletno vojno, v kateri je umrlo več sto tisoč ljudi in ki je postala eden najbolj krvavih spopadov v sodobni zgodovini regije.

Danes, mnogo let pozneje, se Iran znova sooča z istim vprašanjem: nadaljevati boj ali skleniti dogovor?

Katera stran bo zdržala dlje?

Revolucionarji, ki so tedaj vodili ofenzivo, danes zasedajo ključne položaje oblasti v Teheranu. Zanje je sedanja ameriško-izraelska vojna, podobno kot nekoč spopad z Irakom, vsiljena vojna, katere izida ne bo določilo to, katera stran je močnejša, temveč katera bo zdržala dlje.

Na drugi strani zmernejši tabor vidi priložnost, da Iran v pogajanjih, ki so doslej prinesla le malo napredka, utrdi svoje pridobitve. Po šestih mesecih vojne je zaradi pat položaja Islamska republika namreč globoko razdeljena, medtem ko se njen najvišji razsodnik, vrhovni voditelj Modžtaba Hamenej, še vedno skriva. Od imenovanja na položaj v začetku marca se namreč še ni pojavil v javnosti.

Čeprav vodilni politični tabori v Teheranu v javnosti vztrajajo, da je Iran iz vojne izšel kot zmagovalec, ostaja globok ideološki razkol glede tega, kako naj bi bila videti zmaga Islamske republike.

Ena stran za čimprejšnje končanje vojne ...

Na eni strani stojijo pragmatiki in tehnokrati, ki jih vodijo predsednik Masud Pezeškian, predsednik parlamenta Mohamed Bager Galibaf in zunanji minister Abas Aragči.

Zavzemajo se za dokončen dogovor, pri čemer opozarjajo na pomen čimprejšnje rešitve gospodarstva, ki ga je vojna močno prizadela, ameriško pomorsko blokado Hormuške ožine in škodo na infrastrukturi države.

Javno opozarjajo, da se bo priložnost za rešitev konflikta morda kmalu iztekla. Zastopajo stališča Irancev, ki menijo, da je končanje 47-letnega konflikta z Washingtonom najzanesljivejša pot do ublažitve notranjih kriz v državi in ohranitve Islamske republike, saj bi Iran tako prekinil svojo mednarodno osamitev.

"Vojna se bo morala nekoč končati," je ta mesec po pisanju CNN dejal iranski predsednik Pezeškian. "Bolje bi bilo, da jo končamo danes, ko smo v položaju moči in dostojanstva ter ves svet priznava našo zmago."

druga stran v dogovoru vidi poraz

Na drugi strani stojijo konservativni zagovorniki trde linije. V središču njihove ideologije je nezaupanje do Washingtona, za katerega menijo, da je odločen uničiti Islamsko republiko. Že več kot pol stoletja svarijo pred namerami ZDA, zdaj pa v Trumpovi vojni vidijo potrditev svojih opozoril in dokaz, da so imeli v sporu z zmernejšimi nasprotniki prav.

Sedanje predstavnike oblasti obtožujejo tudi "prozahodne" usmerjenosti ter menijo, da poskušajo vplivati na javno mnenje s tem, da pretirano poudarjajo notranje težave države.

"ZDA vidijo kot izrazito nezanesljivega akterja … Trump jih je že tolikokrat opekel, da so prepričani, da se bo povsem enako zgodilo tudi tokrat," je za CNN povedala Sanam Vakil, direktorica programa za Bližnji vzhod in Severno Afriko pri londonskem mislišču Chatham House.

"Po njihovi logiki so zmagali že s tem, da (vojne) niso izgubili. Ne prizadevajo si zgolj za to, da bi od Washingtona iztržili boljši dogovor, temveč želijo v notranjepolitičnem boju s svojimi nasprotniki zagotoviti tudi lasten dolgoročni obstoj," je dodala.

Pezeškiana vidijo kot šibkega predsednika, ki je na položaj prišel po spletu okoliščin, potem ko je njegov predhodnik, sicer zagovornik trde linije, umrl v helikopterski nesreči.

Njegov podpis junijskega sporazuma o prekinitvi ognja ga je v njihovih očeh še dodatno osamil in dal nov zagon njihovim prizadevanjem, da bi mu pripisali krivdo za sesuto gospodarstvo in propadli dogovor z Washingtonom.

Razkol je tako globok, da zagovorniki trde linije predstavnike oblasti obtožujejo celo namernega slabega obvladovanja gospodarske krize. Nekateri trdijo, da je vlada namerno povzročila pomanjkanje goriva, da bi mirovni dogovor postal neizogiben, drugi pa gredo še dlje in zmerne politike obtožujejo poskusa državnega udara.

"Ali smo z gospodarskega vidika res v slepi ulici ali pa zgolj ustvarjate vtis, da smo v njej?" je vprašal poslanec trde linije Mohamed Manan Raisi.

Kaj želijo zagovorniki trde linije?

Zagovorniki trde linije opozarjajo na neuspešne pretekle dogovore z ZDA, med drugim na jedrski sporazum, ki ga je Iran leta 2015 sklenil z administracijo Baracka Obame, Trump pa ga je pozneje razveljavil. Ob tem izpostavljajo tudi dva primera, ko so ZDA napadle Islamsko republiko med pogajanji.

Ta tabor stavi na vzdržljivost Islamske republike in trdi, da je politika konfrontacije, podprta z oboroženimi regionalnimi zavezniki, raketami, brezpilotnimi letalniki in šiitsko versko vero, državo varovala učinkoviteje kot diplomacija, za katero se zavzemajo "prozahodno" usmerjeni politiki.

"Zagovorniki trde linije so sklenili, da s Trumpom ne bodo dosegli nobenega dogovora in da zdaj morda preprosto živijo v nekakšni vojni med vojnami," je dejala Vakil. "Menijo, da lahko Trumpa izčrpajo in pridobivajo čas, da bi ga oslabili s podaljševanjem gospodarskih težav."

Poslanec iz vrst zagovornikov trde linije je šel celo korak dlje in tiste, ki se zavzemajo za dogovor z ZDA, označil za nasprotnike nekdanjega vrhovnega voditelja, ajatole Alija Hameneja, ki je bil ubit v ameriško-izraelskih napadih na začetku vojne.

"Javnost želijo pripraviti na sprejetje sporazuma in ponižujočega miru," je v četrtek v parlamentu dejal Kamran Gazanfari, pri čemer je imel v mislih zagovornike diplomacije z ZDA. "Toda sovražnik je že večkrat pokazal, da ne glede na to, koliko popuščamo in koliko se pred njim umikamo, nikoli ne bo zadovoljen in bo od nas še naprej zahteval vedno nove stvari. Zadovoljil se ne bo z ničimer manj kot z našo popolno predajo."

"Trump ne pomaga"

Medtem ko iranski pragmatiki z Washingtonom igrajo poker z visokimi vložki, so opozorila zagovornikov trde linije pred dogovorom z ZDA dobila dodatno težo zaradi Trumpove nepredvidljive strategije in negotovosti glede njegove zavezanosti morebitnemu sporazumu.

"Trump ne pomaga. Pravi, da želi Iran znova narediti velik, že v naslednji objavi pa mu grozi, s čimer samo še podžiga paranojo znotraj iranskega sistema," je dejala Vakil.

Konservativci, katerih pripadniki imajo vpliv v časopisih, državnih medijih, med protestniki na ulicah in v vojski, verjamejo, da Trump diplomacijo uporablja kot pripravo na novo vojaško kampanjo in da jih je "vsakič, ko so se s Trumpom podali po poti diplomacije", ta "izdal", je še dodala.

Aktualni vrhovni voditelj Hamenej je ob teh razhajanjih ostal tiho. Kot kaže, se zaveda, da bi lahko opredelitev za eno od strani glede pogajanj z nezanesljivim Trumpom škodovala njegovemu položaju prav v času, ko si prizadeva utrditi svojo legitimnost. V petek je pohvalil delo vlade pod velikimi pritiski, vendar je predstavnike oblasti pozval, naj odpravijo šibkosti države, ne da bi jih pretirano izpostavljali v javnosti. Opozoril je, da bi to lahko opogumilo iranske sovražnike in omajalo moralo njegovih zaveznikov.

Ker ni nikogar, ki bi jih brzdal, zagovorniki trde linije nadaljujejo kampanjo proti dogovoru.