Potem ko je Dodikova obramba zahtevala izključitev vseh štirih tožilcev iz sojenja, je bil danes že tretjič preložen začetek sojenja predsedniku entitete BiH Republike Srbske Miloradu Dodiku. Dodiku in direktorju uradnega lista Republike Srbske Milošu Lukiću sodijo zaradi nepriznavanja odločitev visokega predstavnika mednarodne skupnosti v BiH Christiana Schmidta, ki je razveljavil dva zakona in uvedel spremembe kazenskega zakonika. Po odhodu s sodišča je Dodik danes zagrozil tudi z lokalnimi volitvami, če bo Schmidt sam uvedel tehnične spremembe volilnega zakona, kar je napovedal v torek.
Sodišče BiH je danes že tretjič preložilo začetek glavne obravnave proti predsedniku entitete BiH Republike Srbske Miloradu Dodiku zaradi nepriznavanja odločitev visokega predstavnika mednarodne skupnosti v BiH Christiana Schmidta.
Začetek sojenja so odpovedali, potem ko je Dodikova obramba zahtevala izključitev vseh štirih tožilcev iz sojenja. Izključitev zahtevajo zaradi dvoma o njihovi nepristranskosti, poroča portal sarajevskega časnika Dnevni avaz. O izločitvi tožilcev bo odločal glavni državni tožilec, začetek glavne obravnave pa je sodišče preložilo na 10. januar.
Dodik je ob odhodu s sodišča zagrozil tudi z lokalnimi volitvami v Republiki Srbski, če bo Schmidt uvedel tehnične spremembe volilnega zakona, ki se nanašajo na integriteto volilnega procesa. Schmidt je namreč v torek napovedal, da bo spremembe uvedel sam, če tega ne bo kmalu storil parlament BiH.
Namignil je, da bi to lahko storil že do konca leta, in poudaril, da lahko to stori na podlagi pooblastil, ki jih ima kot visoki predstavnik.
Schmidt: Rad bi, da domači organi sami najdejo rešitev
“Spoštujem odločitve, ki jih sprejema parlament, in zato pravim, da je to moj zadnji poziv parlamentarni strukturi, da to odločitev sprejme sama. Če je ne bo, bom postavil časovne roke in to sprejel kot nespoštovanje volivcev,” je dejal Schmidt.
“Apeliral bom na vse politične stranke, naj okrepijo integriteto volilnega procesa. Rad bi, da domači organi sami najdejo rešitve, a se to mora zgoditi zdaj, ne v naslednjem mesecu, letu,” je poudaril.
Dodik je Schmidtovo napoved komentiral danes po odhodu s sodišča BiH v Sarajevu. Po poročanju portala Klix je dejal, da bo, če bo Schmidt sprejel takšno odločitev, Republika Srbska oblikovala svojo volilno komisijo in izvedla lokalne volitve v tej entiteti.
Kritičen tudi predsednik vodilne stranke Hrvatov v BiH
Do napovedanih sprememb je bil danes po poročanju portala Klix kritičen tudi predsednik vodilne stranke Hrvatov v BiH HDZ BiH Dragan Čović. Po njegovem mnenju so te nesprejemljive brez hkratnega končanja prakse preglasovanja Hrvatov pri izbiri članov predsedstva BiH.
“To je absolutno nesprejemljivo. Potrebujemo celovito reformo, ker ne moremo nenehno spreminjati volilnega zakona,” je dejal na novinarski konferenci v Mostarju. Pri tem je posebej izpostavil nezadovoljstvo nad izbiro Željka Komšića za člana predsedstva BiH iz vrst Hrvatov. Komšića namreč Hrvati ne sprejemajo kot svojega legitimnega predstavnika.
Schmidt je spremembe volilnega zakona uvedel že po splošnih volitvah v BiH oktobra lani. Takrat je uvedel spremembe glede posrednega izbora članov doma narodov entitete Federacije BiH, s čimer je zagotovil, da eden od konstitutivnih narodov ne more preglasovati drugega, kar so sicer Hrvati v Federaciji BiH očitali številčnejšim Bošnjakom.
Današnje sojenje, ki je bilo preloženo že tretjič, bi se predsedniku Republike Srbske moralo začeti že 22. novembra, a ga je sodišče tedaj preložilo na zahtevo Dodikove obrambe zaradi že prej dogovorjenih službenih obveznosti. Drugič ga je preložilo 6. decembra zaradi zahteve Dodikove obrambe za premestitev postopka na sodišče v Banjaluki. Sodišče je zahtevo zavrnilo, obramba pa se je na odločitev sodišča pritožila, zaradi česar se obravnava ni mogla začeti.
Dodiku in direktorju uradnega lista Republike Srbske Milošu Lukiću sodijo zaradi nepriznavanja odločitev Schmidta. Dodiku zato, ker je 7. julija podpisal dva zakona, ki sta določala, da v Republiki Srbski ne izvajajo odločitev Schmidta in ustavnega sodišča BiH. Lukiću pa zato, ker je dan kasneje zakona objavil v uradnem listu entitete.
Schmidt je na podlagi svojih pooblastil nato oba zakona razveljavil in uvedel spremembe kazenskega zakonika, po katerih so kršitve ustavne ureditve države opredeljene kot kazniva dejanja.
V primeru obsodbe jima grozi od šest mesecev do pet let zapora ter prepoved delovanja v vseh javnih ustanovah in podjetjih.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!