Srbija
Hrvatska
Bosna i Hercegovina
Zakaj se je Evropa ujela v peklenski vročinski val?
K visokim temperaturam tokratnega vročinskega vala, pod katerim se te dni šibi velik del Evrope, dodatno prispeva dolgotrajno segrevanje ozračja, ne pa vremenski pojav El Niño, pravijo strokovnjaki. El Niño je namreč začasni pojav, ki povprečno globalno temperaturo zviša za približno 0,2 stopinje Celzija, medtem ko je človek s podnebnimi spremembami temperaturo v primerjavi s predindustrijskim obdobjem zvišal za 1,3 do 1,5 stopinje Celzija – približno sedemkrat več.
Velik del Evrope je v primežu vročinskega vala, katerega temperature ponekod že dosegajo in celo presegajo 40 stopinj Celzija.
V ponedeljek je Francija za več kot polovico svojih celinskih departmajev prižgala rdeče opozorilo ter prebivalce pozvala k "največji previdnosti" in izogibanju neposrednemu soncu v času vročinskega vala, poroča Euronews.
Velik del države se sooča s temperaturami nad 40 stopinj Celzija ter z vrsto tropskih noči, ko temperatura tudi ponoči ne pade pod 20 stopinj Celzija.
Britanski meteorološki urad je medtem za sredo in četrtek izdal rdeče opozorilo zaradi ekstremne vročine za dele osrednje in južne Anglije ter Wales. Temperature naj bi v prihodnjih dneh dosegle 39 stopinj Celzija.
V Nemčiji naraščajoče temperature povečujejo nevarnost gozdnih požarov, zlasti na jugu in vzhodu države. V nekaterih regijah se ob koncu tedna pripravljajo na temperature blizu 40 stopinj Celzija.
Ali je za evropski vročinski val kriv El Niño?
Ameriška uprava za oceane in ozračje (NOAA) je v začetku tega meseca po večmesečnem spremljanju uradno razglasila začetek razmer El Niño v tropskem Pacifiku.
Številni meteorologi opozarjajo, da bi lahko bil to najmočnejši pojav El Niño v zadnjih desetletjih, zato se je v medijih pojavil izraz "Super El Niño" (ki ga NOAA ne uporablja, saj ne gre za uraden izraz).
El Niño je naravni pojav, ki nastane, ko temperature morja v vzhodnem Tihem oceanu postanejo nenavadno visoke. To lahko zviša globalne temperature in ustvari pogoje za bolj ekstremne vremenske pojave.
Prejšnji dogodki El Niño, na primer med majem 2023 in marcem 2024, so prispevali k rekordni vročini, ki je spodbudila vrsto smrtonosnih vročinskih valov, gozdnih požarov in poplav po svetu.
El Niño pa lahko povzroči številne druge posredne posledice, med drugim sušo, prehransko negotovost in celo pomanjkanje električne energije, opozarjajo strokovnjaki z nizozemskega Inštituta za izobraževanje o vodi IHE Delft.
Mnogi mediji za trenutni vročinski val v Evropi krivijo El Niño, vendar je takšna razlaga "meteorološko zgrešena", je za Euronews Green povedala Ioanna Vergini, ustanoviteljica globalne platforme za vremenske napovedi WYF24: "Pacifik trenutno ni v stanju močnega El Niña, in tudi kadar je, je njegov neposredni vpliv na poletno vročino v Evropi šibek in slabo opredeljen."
El Niño je po njenem mnenju zgolj odvračanje pozornosti od ojačevalca vseh teh pojavov: dolgotrajnega segrevanja ozračja.
Kdaj in kje se občuti vpliv El Niña?
Največ vremenskih motenj zaradi El Niña se pojavlja v tropskih območjih. Poplave so pogosto tveganje v Južni Ameriki, lahko pa prizadenejo tudi dele Vzhodne Afrike, Srednje Azije in juga ZDA. Med El Niñom se v večjem delu Avstralije, severnih delih Južne Amerike ter v azijskih državah povečata tudi nevarnost suše in gozdnih požarov.
V Evropi in Združenem kraljestvu so vplivi El Niña precej bolj posredni, vendar lahko vseeno povečajo verjetnost nestanovitnejšega vremena pozneje v letu.
El Niño pride in gre – podnebne spremembe ne
Večina pojavov El Niño je začasno zvišala globalno povprečno temperaturo za približno 0,2 stopinje Celzija.
To je bistveno manj od vpliva podnebnih sprememb, ki jih povzroča človek, saj so te globalno temperaturo zemeljskega površja v primerjavi s predindustrijskim obdobjem zvišale za približno 1,3 do 1,5 stopinje Celzija.
Zato se učinki El Niña "nalagajo" na že segrevajoči se svet. Prav zaradi tega je bilo leto 2025 tretje najtoplejše leto v zgodovini meritev – celo toplejše od leta 2016, ki ga je zaznamoval El Niño – kljub naravno nastalemu ohlajevalnemu vplivu La Niñe.
La Niña običajno ohlaja globalne temperature, saj krepi pasate in na površje ekvatorialnega Pacifika dviguje hladnejšo vodo iz globin oceana.
"El Niño je naravni pojav," je maja za Euronews povedala podnebna znanstvenica Friederike Otto z londonskega Imperial Collegea. "Pride in gre. Podnebne spremembe pa se nasprotno še naprej slabšajo, dokler ne prenehamo kuriti fosilnih goriv. Zato so podnebne spremembe tisto, kar bi nas moralo resnično skrbeti," je pojasnila.
Evropa še posebej na udaru
Evropa se po navedbah Euronewsa segreva več kot dvakrat hitreje od svetovnega povprečja. Temperature so se v primerjavi s predindustrijskim obdobjem zvišale za približno 2,5 stopinje Celzija.
Deli Evrope namreč segajo v Arktiko, najhitreje segrevajočo se regijo na Zemlji, kjer temperature naraščajo tri- do štirikrat hitreje od svetovnega povprečja. Ko se sneg in led talita, zemeljsko površje odbija manj sončne svetlobe, medtem ko temnejše izpostavljene površine absorbirajo več toplote, kar dodatno pospešuje taljenje.
Nadzor nad emisijami je Evropi pomagal zmanjšati onesnaženost zraka, kar je prineslo številne koristi za zdravje ljudi in okolje. Hkrati pa se je zmanjšala količina nizkih oblakov, ki jih ustvarjajo aerosoli in so prej delovali kot nekakšna hladilna pregrada.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje
