Da bi opozorile, kako ključno je njihovo (ne)plačano delo za državo in družbo, na Islandiji danes stavkajo ženske in nebinarne osebe. Stavkala bo tudi premierka Katrín Jakobsdóttir, zelo verjetno pa je, da bo stavka žensk največja v zgodovini države.
24. oktobra 1975, pred 48 leti, je Islandijo ohromila stavka žensk. 90 odstotkov prebivalk Islandije je za ta dan prekinilo delo, okoli 25.000 se jih je zbralo v prestolnici Reykjavik. Vse, da pokažejo, kako zelo je pomembno njihovo delo in kako ključne so za vsakdanje delovanje države in družbe – kako pomembno je delo, ki ga opravljajo v tovarnah, kmetijah in doma …
Tudi danes bo na deset tisoče žensk in nebinarnih oseb na Islandiji, vključno s premierko Katrín Jakobsdóttir, ustavilo svoje delo, tako plačano kot neplačano. Poleg premierke bodo stavkale industrijske delavke, pa učiteljice in medicinske sestre, navaja britanski Guardian. Opozoriti želijo na še vedno obstoječ razkorak v plačilu ter spolno nasilje in nasilje, vezano na spol.
“V prvi vrsti sem zraven, da pokažem solidarnost z islandskimi ženskami. Kot veste, še nismo dosegli svojih ciljev o popolni enakosti spolov in se še vedno soočamo z razkorakom v plačilu glede na spol, kar je v letu 2023 nesprejemljivo. Še vedno se soočamo z nasiljem, vezanim na spol, boj proti kateremu je ena od prioritet moje vlade,” je po navedbah islandskega medija v angleškem jeziku Iceland Monitor povedala premierka Jakobsdóttir.
On this day in 1975 Icelandic women went on a one day strike in the name of gender equality.
Today Iceland is among the most equal societies in the world with women holding positions of the highest power without it being considered unusual.
— Þórdís Kolbrún Reykfjörð Gylfadóttir🇮🇸 (@thordiskolbrun) October 24, 2022
Katrín Jakobsdóttir, ki sicer predseduje vodilni koalicijski stranki Levo-zeleno gibanje, Islandijo kot premierka vodi od leta 2017. Preden je prevzela vodenje islandske vlade, je med drugim službovala kot ministrica za izobraževanje, znanost in kulturo (2009–2013). Je druga ženska premierka Islandije: kot prva je islandsko vlado vodila Jóhanna Sigurðardóttir, in sicer prav tako od leta 2009 do leta 2013.
Kot navaja Guardian, podobno kot premierka tudi organizatorke današnje stavke žensk poudarjajo, da nekatere ključne zahteve v zadnjih petih desetletjih niso bile uresničene. Čeprav je Islandija po kazalnikih enakosti spolov vodilna v svetovnem merilu, pa v nekaterih panogah ženske zaslužijo tudi dobro petino manj od moških, več kot 40 odstotkov žensk pa je doživelo spolno nasilje oziroma nasilje, vezano na spol.
Po besedah organizatork so nezadostno plačane in cenjene prav službe, kot so čiščenje in nega, ki jih pogosteje opravljajo ženske. Zato si borke za človekove pravice med drugim prizadevajo za objavo plač zaposlenih v poklicih, kjer je največ žensk. Po njihovo bi namreč to pripomoglo k odpravi razkoraka v plačah.
Foto: PROFIMEDIA
“O nas, o Islandiji se govori, kot da je raj enakosti,” je po navedbah omenjenega britanskega časopisa povedala ena od organizatork stavke in vodja komuniciranja pri Islandski federaciji javnih delavcev Freya Steingrímsdóttir. Vendar pa po njenih besedah “raj enakosti ne bi smel imeti 21-odstotnega razkoraka v plačilu, 40 odstotkov žensk v svojem življenju pa ne bi smelo doživeti nasilja, vezanega na spol, ali spolnega nasilja. To ni nekaj, za kar se borijo ženske po svetu.”
Steingrímsdóttir je problematizirala tudi to, da se nekatere ženske in drugi, ki bodo danes stavkali, na stavko pripravljajo na način, da zagotovijo, da bodo stvari vseeno funkcionirale v času njihove odsotnosti – povedano drugače: da bo nestavkajočim moškim danes lažje. “To je mentaliteta, ki se je moramo znebiti,” je poudarila. Dodala je: “Za en dan to ni naš problem, zato jim zadev ne poskušajmo olajšati.”
Po njenih besedah bodo danes stavkali tudi vsi, ki svoje identitete ne enačijo z moško ali žensko, saj “se vsi borimo proti istemu sistemu, smo pod vplivom patriarhata”.
Tako imenovana stavka žensk je v svetovnem merilu precej uveljavljena oblika protesta feminističnih gibanj. Leta 2016 je bilo tako ustanovljeno gibanje Mednarodna stavka žensk, prva stavka, s katero so ženske v več kot 50 državah po svetu opozorile na mačistično nasilje v različnih oblikah, pa se je zgodila 8. marca leta 2017. Tovrstne stavke oziroma protesti še vedno potekajo.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje