Evropska unija se v boj proti neenakosti plačil moških in žensk za delo enake vrednosti podaja z novo direktivo, ki med drugim predvideva, da bodo delodajalci poročali o plačilnih vrzelih in ukrepali, če bodo te več kot petodstotne. "Sprejeta direktiva je pomemben korak v smeri odpravljanja razlik v plačilu med spoloma v EU in Sloveniji," pravi sociologinja in raziskovalka ekonomskega položaja žensk in moških dr. Aleksandra Kanjuo Mrčela.
Ženske v Evropski uniji so v povprečju za svoje delo (po uri) plačane 13 odstotkov manj kot moški, kažejo podatki Evropskega statističnega urada (Eurostat), povprečje razlik v plačilu pa se na ravni sedemindvajseterice držav le počasi manjša. Razmere v Sloveniji so glede na podatke Eurostata precej boljše od povprečja EU, razlika v plačilu med spoloma je manjša, a problem neenakosti plač ostaja.
Vidikov, zakaj je plačilna vrzel problematična, je več, eden od njih pa je tudi dolgoročni vpliv na kakovost življenja žensk. Ženske tako tvegajo, da bodo izpostavljene revščini, vrzel pa vpliva tudi na razkorak v višini pokojnin, ki v EU (po podatkih iz leta 2018) dosega okoli 30 odstotkov, so opozorili na spletni strani Sveta EU.
EU se v boj proti neenakemu plačilu moških in žensk podaja z novo direktivo, ki jo je Svet EU sprejel 24. aprila letos, pred dnevi pa je bila objavljena še v Uradnem listu EU. Njeno polno ime je daljše – direktiva o krepitvi uporabe načela enakega plačila za enako delo ali delo enake vrednosti za moške in ženske s preglednostjo plačil in mehanizmi za izvrševanje –, a bistveno je: neenakost plačil za delo enake vrednosti bi odpravljali prek poročanja o plačah, ki bi mu sledilo ukrepanje, če bo plačilna vrzel med spoloma večja od pet odstotkov.
Preglednost in poročanje
Direktiva se po eni strani osredotoča na pravice iskalcev zaposlitve, po drugi pa na poročanje o plačah oziroma plačilnih vrzelih med spoloma – pokriva torej obdobje pred zaposlitvijo in po njej. Izpostavimo nekaj ključnih določil.
Dokument predvideva, da imajo iskalci zaposlitve pravico, da od morebitnega delodajalca med drugim izvejo informacije “o začetnem plačilu ali njegovem razponu, ki temelji na objektivnih in spolno nevtralnih merilih, za zadevno delovno mesto”. Delodajalec kandidatov obenem ne sme vprašati o plačilu, ki so ga prejemali doslej.
Skladno z direktivo so delodajalci delavcem dolžni omogočiti “dostop do meril, ki se uporabljajo za določanje plačil, ravni plačil in plačnega napredovanja”. Delavci imajo prav tako “pravico, da /…/ zahtevajo in v pisni obliki prejmejo informacije o svoji osebni ravni plačila in o povprečnih ravneh plačil, razčlenjenih po spolu za kategorije delavcev, ki opravljajo enako delo ali delo enake vrednosti kot oni sami”, pri čemer “raven plačila” pomeni “bruto letno plačilo in ustrezno bruto urno postavko”.
Kdo bo moral poročati in kdaj stopi v veljavo
Pomembna novost, ki jo prinaša direktiva, je poročanje o razliki v plačilu med spoloma. Delodajalci iz javnega in zasebnega sektorja z najmanj 250 zaposlenimi bodo o razliki v plačilu glede na spol morali poročati vsako leto, delodajalci, ki zaposlujejo od 150 do 249 delavcev, pa vsaka tri leta, pri čemer bodo morali oboji prvič poročati do 7. junija 2027. Poročila bodo morala posredovati tudi podjetja z od 100 do 149 zaposlenimi, in sicer na tri leta, pri čemer je rok za zagotovitev informacij 7. junij 2031. Vsa poročila se nanašajo na predhodno koledarsko leto.
“Delavci, predstavniki delavcev, inšpektorati za delo in organi za enakost lahko od delodajalcev zahtevajo dodatna pojasnila in podrobnosti o kateremkoli predloženem podatku, vključno z razlago morebitnih razlik v plačilih med spoloma,” še določa direktiva, ki nadalje predvideva tudi ukrepanje v primeru prevelike plačilne vrzeli.
Delodajalci bodo tako morali ukrepati, če bo iz poročil razvidno, da je plačilna vrzel med spoloma večja od pet odstotkov, česar pa ne bo mogoče upravičiti z objektivnimi, spolno nevtralnimi merili. V sodelovanju s predstavniki delavcev bo sledila skupna ocena plačil, v kateri se med drugim razdelajo vzroki za razlike v plačah.
Pravica do odškodnine
Ob tem, ko direktiva predpostavlja, da bo preglednost plačil delavcem omogočila, da, tako Svet EU na spletni strani, “odkrijejo in izpodbijajo morebitno diskriminacijo”, dokument vključuje tudi pravico do odškodnine. “Države članice zagotovijo, da ima vsak delavec, ki je utrpel škodo zaradi kršitve katerekoli pravice ali obveznosti, povezane z načelom enakega plačila, pravico za to škodo zahtevati in doseči polno odškodnino ali povračilo, kot določi država članica,” piše v dokumentu. In še: “Odškodnina ali povračilo položaj delavca, ki utrpi škodo, izenači s položajem, v katerem bi bil, če ne bi utrpel diskriminacije na podlagi spola ali če njegove pravice ali obveznosti, povezane z načelom enakega plačila, ne bi bile kršene.”
Direktiva ne izključuje niti postopkov pred sodišči. Čeprav dokazno breme v primerih diskriminacije pri plačilu običajno nosi zaposleni, bo zdaj delodajalec tisti, ki bo moral dokazati, da ni kršil pravil EU o enakem plačilu in preglednosti plačil, so še izpostavili pri Svetu EU. Ob tem direktiva določa, da so “kazni učinkovite, sorazmerne in odvračalne ter bodo vključevale globe”.
Za več pojasnil, kako bo uresničevanje direktive EU videti v praksi, smo se obrnili na pristojno ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Odgovorili so nam, da bodo pri prenosu direktive, ki je bila v Uradnem listu EU objavljena šele pred dnevi, v nacionalno zakonodajo spoštovali “roke za implementacijo kot tudi samo vsebino direktive”. Rok, ki ga za uskladitev zakonov in predpisov določa direktiva, je 7. junij 2026, torej leto dni pred predvidenim rokom za prvo poročanje delodajalcev.
Direktiva kot “pomemben korak”
Profesorica dr. Aleksandra Kanjuo Mrčela, vodja raziskovalnega centra za proučevanje organizacij in človeških virov na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, direktivo ocenjuje kot pozitivno. “Menim, da je sprejeta direktiva pomemben korak v smeri odpravljanja razlik v plačilu med spoloma v EU in Sloveniji,” je komentirala za N1.
Da bodo morali delodajalci deliti informacije, koliko plačujejo ženske in moške za delo enake vrednosti, in ukrepati, če bo razlika presegala pet odstotkov, je po njenih besedah “odlična novica” za Slovenijo. Vzrokov za to je več.
“V Sloveniji obstaja prepričanje, da smo že dosegli enakost v plačilih med spoloma, kar ni res. Razlike obstajajo in niso povezane samo s tem, da v povprečju ženske delajo nekoliko manj ur plačanega dela, predvsem zaradi skrbstvenih obveznosti, kot moški. Razlike so večje, kot bi jih pojasnila ta razlika,” je pojasnila in poudarila, da ne drži niti to, da razlike v plačilu nastajajo, ker moški in ženske delajo v različnih podjetjih ali v različnih poklicih, kot je to praksa v nekaterih drugih državah. V Sloveniji so prek raziskovanja velikega števila zaposlenih s polnim delovnim časom ugotovili največ razlik v plačilih med ženskami in moškimi, ki so opravljali enako delo pri istem delodajalcu.
Pa učinek direktive? Dr. Kanjuo Mrčela je ocenila, da bi javnost informacij o plačilih prispevala k odpravi nepravilnosti in diskriminatornosti pri plačevanju. V Sloveniji namreč prevladujejo “egalitarne vrednote oziroma prepričanje, da bi ženske in moški morali biti plačani enako za enako delo”.
“Slovenija ni več tako dobra, kot je včasih bila,” je 8. marca v oddaji N1 STUDIO komentirala dr. Aleksandra Kanjuo Mrčela, ob tem ko je kot soavtorica predstavljala izsledke študije, ki je bila objavljena v reviji Nature Human Behaviour in ugotavlja, da ženske v 15 analiziranih državah – tudi v Sloveniji – na istih delovnih mestih zaslužijo manj kot moški. “Znani smo bili po tem, da smo imeli eno najmanjših razlik (gledano v povprečju). Pri tem smo še vedno relativno dobri, a ne več najboljši v Evropi, kar smo včasih bili.”
Po upoštevanju razlik v starosti, izobrazbi in polnem ali krajšem delovnem času so raziskovalci odkrili, da je razlika med spoloma v zaslužku med osebami, starimi med 30 in 55 let, v Sloveniji med letoma 2005 in 2015 znašala 19 odstotkov.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje