Kdo so poraženci in kdo zmagovalci državnozborskih volitev

Slovenija 25. Apr. 202207:27 > 09:323 komentarji
Delite:
Golob, Bratušek, Tonin, Janša, Počivalšek, Mesec, Šarec
Foto: BOBO

Z izkupičkom državnozborskih volitev je lahko povsem zadovoljna zgolj ena stranka – Gibanje Svoboda Roberta Goloba. Veliko več pa je poraženk volitev: SDS, vse stranke KUL, Konkretno, Desus ...

Prepričljiva zmagovalka tokratnih volitev je stranka Gibanje Svoboda Roberta Goloba; obeta se ji doslej rekordnih 41 poslanskih mandatov. Nobena od dosedanjih parlamentarnih strank deleža glasov izpred štirih let po preštetih 99,68 odstotka glasovnic ni izboljšala, je pa zaradi manjšega števila strank, ki so se tokrat uvrstile v parlament (leta 2018 jih je štiriodstotni parlamentarni prag prestopilo devet, tokrat pa pet), dve poslanski mesti več dobila SDS, ki se ji po novem nakazuje 27 poslancev, in enega NSi (obeta se ji osem mandatov).

Prvak NSi Matej Tonin je pred štirimi leti sicer napovedoval, da bodo krščanski demokrati dosegli deset poslanskih sedežev. Ker je bil izkupiček precej nižji, je ponudil odstop s čela stranke, vendar ga njeni organi niso sprejeli. Tokrat je bil Tonin bolj previden in volilnega rezultata NSi javno ni želel napovedati, znotraj stranke pa je po naših informacijah omenjal, da bi bila ponovitev števila poslancev iz leta 2018 soliden izkupiček. Ker so tega za malenkost izboljšali,  Toninove ponudbe odstopa tokrat ni pričakovati.

Kljub rahlemu izboljšanju števila poslanskih mest je Janševo stranko nedvomno mogoče uvrstiti med največje poraženke volitev: Gibanje Svoboda jo je krepko prehitelo in se ji torej ne nakazuje niti najmanjša možnost, da bi se obdržala na oblasti. Prav tako je mogoče med poraženke volitev uvrstiti vse stranke KUL. Najbolje uvrščena med njimi SD je s tremi poslanci manj kot pred štirimi leti pristala šele na četrtem mestu. Pri tem ne gre pozabiti, da si je stranka Tanje Fajon pred nastankom Gibanja Svoboda obetala zmago na levosredinskem polu političnega prostora in celo računala, da bi lahko oblikovala novo vlado.

Velika poraženka je tudi Levica, ki je v primerjavi s prejšnjimi volitvami izgubila štiri poslanske mandate. Levici, ki je na svojem marčnem kongresu optimistično napovedala, da v prihodnjem parlamentu pričakuje 12 poslanskih sedežev, se je vse do 80 odstotkov preštetih glasovnic celo nakazovalo, da bi lahko ostala pod parlamentarnim pragom. Pred nekaj dnevi je koordinator Levice Luka Mesec za N1 napovedal, da bo ob znatnem poslabšanju rezultata stranke ponudil odstop z njenega čela, kar je v izjavi po volitvah ponovil. Vendar pa verjetnost, da bi stranka sprejela ponujeni odstop, ni prav velika. Prepričljivega naslednika nimajo, prav tako pa Mesec kakšnih signalov o potrebnosti njegovega odhoda ni dobil.

Zunaj parlamenta sta ostali kar dve stranki KUL: LMŠ in SAB. LMŠ, ki je po prejšnjih parlamentarnih volitvah prevzela vodenje vlade in so ji javnomnenjska merjenja v njenih najboljših časih kazala celo 30-odstotno podporo volilcev, je očitno z odstopom njenega predsednika Marjana Šarca s premierskega mesta izgubila zaupanje volilcev. Ne gre tudi zanemariti, da je bil Šarec v predvolilni kampanji neprepričljiv in da so se volilci njegovih “šarcizmov” nasitili. LMŠ je tako še ena stranka, ki je iz državnega zbora izpadla že po enem mandatu.

V SAB so pričakovali, da se bo ponovila zgodba preteklih dvojih volitev, ko so javnomnenjske ankete stranki še nekaj dni pred odločanjem ljudstva kazale, da ne bo prestopila parlamentarnega praga, a ji je to zlasti zaradi prepričljivih nastopov njene predsednice Alenke Bratušek v predvolilnih soočenjih vendarle uspelo. Tako so tokrat v SAB celo napovedovali, da bodo zasedli sedem poslanskih mest. A je bila taktična selitev volilcev h Gibanju Svoboda, ki je lahko edino premagalo Janševo SDS, tudi za SAB usodno.

Zdravko Počivalšek
Foto : Borut Živulović/BOBO

Zunaj parlamenta so ostale še tri dosedanje parlamentarne stranke: Konkretno z Zdravkom Počivalškom na čelu, ki je na volitvah nastopila kot del gibanja Povežimo Slovenijo, Jelinčičeva SNS in Jasničev Desus. Ta je bil v državnem zboru vse od leta 1992. Pred tridesetimi leti je v parlament prišel z enim poslancem kot del Združene liste, svoj rekordni rezultat pa je z desetimi poslanci dosegel leta 2014. Pred dobrim letom dni se je Desusu celo nakazovala možnost, da bi prevzel vodenje vlade, vendar pa so prav njegovi poslanci odločilno prispevali, da takratni predsednik stranke upokojencev Karl Erjavec kot kandidat za mandatarja ni uspel. Tokrat je Desus zbral le 0,62 odstotka glasov.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Komentari

Vaš komentar