Najstnik v Srbiji med vročinskim valom doživel srčni infarkt. Kaj svetujejo kardiologi?

Vročinski val ima lahko hude posledice za zdravje. Po vsej Evropi poročajo o smrtih, povezanih z vročino, predvsem starejših ljudi. Toda vročina je lahko nevarna tudi za mlajše. To dokazuje primer iz Srbije, kjer je najstnik med vročinskim valom doživel srčni infarkt.

V zadnjih dneh so tudi na urgencah obravnavali veliko primerov resnih zdravstvenih težav, povezanih z vročino. Meteorologi za konec tedna za Slovenijo napovedujejo celo več kot 37 stopinj Celzija, zato bo takšnih primerov po vsej verjetnosti še več.

Kako preprečiti nevarne posledice vročine na zdravje? Posebej na udaru je srce, opozarjajo zdravniki.

17-letnik iz Beograda je pred nekaj dnevi doživel akutni miokardni infarkt, prepeljali so ga v tamkajšnji klinični center, kjer so ga oskrbeli. Kot so poudarili zdravniki beograjske nujne medicinske pomoči, so lahko visoke temperature eden od dejavnikov, ki prispevajo k nastanku takšnih stanj.

Kot je za portal Nova.rs pojasnila kardiologinja dr. Nevena Karanović, morajo biti ljudje med vročinskim valom še posebej previdni.

"Kar zadeva mladoletnika, ki je doživel srčni infarkt, lahko do takšnega stanja pride, če ima oseba na primer nizek krvni tlak, zaradi vročine pa ta še dodatno pade. Poleg tega lahko vlogo igrajo tudi nekatere anatomske ali genetske predispozicije, zaradi katerih se zmanjša dotok krvi v srce. Prav pomanjkljiva prekrvavitev srčne mišice je lahko vzrok za srčni infarkt," je poudarila dr. Karanović.

Visoke temperature so nevarne tudi za sicer zdrave posameznike

Visoke temperature zelo obremenjujejo srce, tudi pri ljudeh, ki so na videz zdravi, opozarjajo kardiologi.

"Ob visokih temperaturah krvni tlak pade tudi pri ljudeh, ki imajo sicer normalne vrednosti. Poleg tega se lahko zaradi širjenja krvnih žil pospeši srčni utrip, še posebej če človek ne zaužije dovolj tekočine," je opozorila zdravnica.

Na kaj morate paziti? "Pogosto se zgodi, da ljudje iz ohlajenega prostora nenadoma stopijo na veliko vročino, kar spremeni delovanje srca in lahko prispeva k nastanku srčnega infarkta," je izpostavila Karanović in dodala, da se zaradi vročine krvne žile širijo, zato lahko pri ljudeh, ki že imajo bolezni žil, tveganje za možgansko krvavitev večje.

"Možganske krvavitve so pogostejše zaradi širjenja krvnih žil, na katerih so že prisotne določene spremembe," je povedala sogovornica.

Znaki vročinskega udara

Če se človek – ne glede na starost – v času največje vročine zadržuje na prostem in občuti izrazito oslabelost, kakršne še ni doživel, nato pa se pojavijo še rahla omotica ali občutek, da bo omedlel, šumenje v ušesih, "zvezdice" pred očmi in slabost, gre lahko za znake vročinskega udara.

"V takem primeru je nujen takojšen pregled pri zdravniku," je opozorila kardiologinja.

Da veliko napako delajo mlajši odrasli, stari med 30 in 40 let, saj pogosto ne jemljejo predpisanih zdravil, čeprav bi jih zaradi svojega zdravstvenega stanja morali, je za portal Nova.rs poudaril zdravnik dr. Miloš Ilinčić. "Počutijo se dobro, zato ne hodijo na redne zdravniške preglede in se tveganj sploh ne zavedajo. Vsako leto se med vročinskim valom se ponavlja enak scenarij, tako je tudi letos," je dejal in izpostavil, da urgenc v teh dneh ne polnijo le starejši kronični bolniki, ki jim pogosto postane slabo že doma, temveč tudi mlajši, ki doživijo vročinski udar na ulici, ker niso upoštevali zdravniških priporočil," je povedal

Dodaja, da imajo lahko tudi mlajši ljudje dedno nagnjenost k srčnemu infarktu, ne da bi se tega zavedali, prvi simptomi pa se lahko pojavijo prav med izpostavljenostjo visokim temperaturam.

"Vse pogosteje obravnavamo bolnike, mlajše od 50 let, celo mlajše od 40 let, ki so doživeli srčni infarkt ali pa se je pri njih pojavila koronarna bolezen zaradi dedne nagnjenosti. Ne glede na zdravstveno stanje bi morali vsi upoštevati zdravniške nasvete, saj se pri visokih temperaturah krvne žile naravno širijo tudi pri zdravih ljudeh. Nihče ne ve, kaj se skriva v njegovem organizmu, dokler se ne pojavijo prvi znaki bolezni, ki imajo lahko tudi usodne posledice," je poudaril.

Nikar iz hladnih prostorov na vročino

Oba zdravnika vsem svetujeta, naj visoke dnevne temperature jemljejo resno in se ustrezno pripravijo, če morajo biti v času največje vročine na prostem.

"Po 10. uri dopoldne ne hodite na prosto. Misliti morate na svoje zdravstveno stanje, še posebej, če imate bolezni srca in ožilja ali druge kronične bolezni, to pa velja tudi za mlajše," je poudarila dr. Karanović.

Po besedah zdravnice je velika napaka tudi nenaden prehod iz močno ohlajenih prostorov na veliko vročino. "Takrat se krvne žile odzovejo na spremembo temperature. Ob vročini se običajno razširijo, na mrazu pa zožijo. Če pa so na njih že prisotne spremembe, na primer zaradi ateroskleroze, mi pa sploh ne vemo, da imamo srčno-žilno ali možgansko-žilno bolezen, lahko pride do možganske ali srčne kapi, saj se prizadeti del telesa na temperaturno spremembo odzove drugače," je opozorila.

Pijte čim več tekočine

Zadosten vnos tekočine, zlasti napitkov z elektroliti je po besedah zdravnikov vedno dobra izbira.

"Nikamor ne hodite brez pijače. Pijete lahko sveže stisnjeno limonado, domače sokove in podobno. Ob izjemno visokih temperaturah je pomemben tudi zadosten vnos natrija," svetuje kardiologinja.

Kot je poudarila, je pomembno tudi redno prehranjevanje, zlasti pri ljudeh, ki se močno potijo. "Ti morajo poskrbeti, da zaužijejo dovolj soli. Srčni bolniki in ljudje z visokim krvnim tlakom lahko uporabljajo kalijevo sol, vendar le po posvetu z zdravnikom," je dodala.

Izpostavila je še, da bi morali bolniki, ki jemljejo diuretike, po posvetu z zdravnikom razmisliti o zmanjšanju odmerka. "Diuretiki namreč pospešujejo izgubo tekočine in lahko povečajo tveganje za dehidracijo. Zato bolnikom, ki jemljejo zdravila z izrazitim diuretičnim učinkom, pogosto svetujemo, da poleti odmerek zmanjšajo."

Priporoča tudi lahka, zračna oblačila iz naravnih materialov. "Obvezna so pokrivala, kot so kape ali klobuki, prav tako se je treba izogibati daljšemu zadrževanju na razgretem asfaltu," je dodala.

V teh vročih dneh morajo biti previdni vsi, še posebej pa matere z dojenčki in kronični bolniki.

"Ženskam, ki so pred kratkim rodile, svetujem, naj se z dojenčki v najtoplejšem delu dneva ne zadržujejo na prostem. Na sprehod naj se odpravijo zgodaj zjutraj ali pozno zvečer. Posebej občutljivi za dehidracijo so tudi starejši, kronični bolniki, predvsem tisti z boleznimi srca in ožilja ali možgansko-žilnimi boleznimi, pa tudi sladkorni bolniki. Ti morajo ves čas skrbeti za ustrezno hidracijo, saj povišan krvni sladkor pospešuje izgubo tekočine, zato nikoli ne smejo biti dehidrirani," je še opozorila kardiologinja.

Posebna previdnost je potrebna tudi pri vstopu v vozilo, ki je bilo dlje časa parkirano na soncu.

"Vsako poletje se zgodi, da komu med vožnjo postane slabo, kar lahko privede do nenadne prometne nesreče. Razlog je pogosto ta, da ljudje sedejo v pregret avtomobil in se takoj odpeljejo, ne da bi počakali, da se notranjost nekoliko ohladi, saj klimatska naprava ne more prostora ohladiti v trenutku. Bodite previdni, zaščitite sebe in druge udeležence v prometu," je še poudarila zdravnica.