Slovenski raziskovalci s pomembno ugotovitvijo o šumečih tabletah: lahko nam tudi škodijo

Slovenski raziskovalci z Inštituta za nutricionistiko so preučili, koliko natrija vsebujejo šumeče tablete, in ugotovili, da pogosto več, kot bi bilo zdravo. Rezultati raziskave so bili danes objavljeni v znanstveni reviji Journal of Food Composition and Analysis.

Kot so opozorili, bi ob upoštevanju navodil za uporabo nekaterih šumečih tablet lahko samo z njimi dnevno zaužili več kot tretjino količine natrija, nad katero se povišajo tveganja za srčno-žilne bolezni.

Na embalaži pogosto ni podatka

Na embalaži prehranskih dopolnil v obliki šumečih tablet ni obvezno navesti podatka o vsebnosti natrija oziroma soli. Raziskovalci so analizirali 71 vzorcev šumečih tablet, ki so jih kupili v lekarnah, trgovinah in prek spleta. Pri manj kot četrtini je bila vsebnost natrija označena na embalaži.

Nato so v akreditiranem laboratoriju preverili, kaj tablete vsebujejo. Ugotovitve so presenetljive.

"Povprečna vsebnost soli je znašala kar 0,64 g na šumečo tableto, pri posameznih izdelkih pa tudi bistveno več," je izpostavila soavtorica raziskave dr. Katja Žmitek z Inštituta za nutricionistiko in Fakultete za aplikativne vede VIST. "Pri izdelkih, kjer proizvajalci priporočajo uživanje več tablet dnevno, lahko uporabnik samo s prehranskim dopolnilom zaužije približno 1,8 g soli dnevno, kar predstavlja več kot tretjino mejne vrednosti, nad katero se povišajo tveganja za srčno-žilne bolezni," je opozorila.

Še posebno previdnost pri uporabi tovrstnih izdelkov se svetuje osebam s povišanim krvnim tlakom, boleznimi srca in ožilja ali ledvic, pa tudi vsem ostalim, ki želijo zmanjšati vnos soli v prehrani.

"Prehranska dopolnila ljudje pogosto uporabljajo z namenom podpore zdravju, zato pri njihovi uporabi običajno ne razmišljajo, da lahko predstavljajo tudi pomemben vir soli. Ker šumeče tablete zaužijemo kot napitek in običajno nimajo slanega okusa, potrošniki takšnega vnosa soli niti ne opazijo," je poudarila soavtorica študije dr. Maša Hribar z Inštituta za nutricionistiko.

Sol v pomožnih sestavinah

Kot so pojasnili avtorji raziskave, proizvajalci v šumeče tablete ne dodajajo natrija, ker bi želeli dodajati sol, ampak ga vsebujejo pomožne sestavine.

"Šumeče tablete ob stiku z vodo začnejo sproščati mehurčke ogljikovega dioksida. Ti dajejo prijeten občutek ter prispevajo k hitrejšemu raztapljanju. Proizvajalci to dosežejo z uporabo kisline in natrijevega hidrogenkarbonata, ki je tudi pomemben vir natrija, pojasnjuje eden od avtorjev dr. Vid Vičič z zdravstvene in medicinske fakultete univerze v Ljubljani.

Kot pravi, je pri svojem delu opazil, da so ljudje po eni strani zaradi zdravstvenih razlogov omejevali vnos soli, hkrati pa so natrij nevede uživali s šumečimi tabletami, s katerimi so sicer želeli dodajati kalcij.

Zato namesto šumečih tablet svetuje prehranska dopolnila v obliki tablet ali kapsul. "Tehnološko je mogoče proizvesti tudi šumeče tablete brez natrija – na primer z uporabo kalijevih ali magnezijevih karbonatov, vendar je ponudba takšnih izdelkov še omejena," dodaja.

Koliko soli je preveč?

"Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) za odrasle priporoča vnos soli, nižji od 5 gramov dnevno, povprečen vnos v Sloveniji pa je dobrih 10 gramov – torej še enkrat višji," poudarja vodja raziskovalne skupine dr. Igor Pravst z Inštituta za nutricionistiko.

Kot opozarja, previsok vnos soli povečuje tveganja za razvoj srčno-žilnih bolezni, zato je smiselno zmanjšati vire, ki se jim je mogoče izogniti. "Večina pri tem pomisli na slane prigrizke in dosoljevanje hrane, le redko pa na prehranska dopolnila oz. šumeče tablete. Napitki iz šumečih tablet zato niso pijača za žejo," poudarja.

Slovenski raziskovalci so izpostavili še, da zakonodaja Evropske unije za prehranska dopolnila trenutno ne zahteva obveznega označevanja vsebnosti soli oziroma natrija, ter pozvali k bolj transparentnemu označevanju in spodbujanju razvoja izdelkov z nižjo vsebnostjo natrija.

Raziskavo je v okviru raziskovalnega programa Prehrana in javno zdravje financirala Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost.